Jedro

Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek zoper prvo toženo stranko prekinjen od 21. 6. 2012 (točka I izreka). Stečajnega upravitelja prve tožene stranke A.A., ..., N., je pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek (točka II izreka).

Zoper točko II izpodbijanega sklepa se prva tožena stranka pritožuje iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je zaradi začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko prišlo do prekinitve postopka. Glede nadaljevanja prekinjenega postopka pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami in dopolnitvami). Ta v 301. členu ureja primere, ko je upnik pred začetkom stečajnega postopka nad tožnikom začel pravdni postopek. V takšnih primerih razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Šele takrat je namreč razvidno, ali je upnik prijavil terjatev v stečajnem postopku in ali je stečajni upravitelj terjatev priznal ali prerekal. Če je bila terjatev priznana, preneha pravni interes za vodenje pravde in nastopijo pogoji za zavrženje tožbe; če pa je bila prerekana, mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Odločitev sodišča prve stopnje v točki II izreka izpodbijanega sklepa je tako preuranjena. Prva tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Prva tožena stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Slednji določa, da v kolikor je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek za uveljavitev terjatve, razlog za prekinitev tega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Stečajni postopek zoper prvo toženo stranko se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1358/2012 z dne 21. 6. 2012. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje v točki I izreka pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen od 21. 6. 2012. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Šele takrat postane jasno, ali je bila terjatev sploh prijavljena in ali je bila prerekana. Sodišče prve stopnje sicer pravilno povzema določbe ZFPPIPP o tem, kako se nadaljuje postopek po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vendar teh določb dejansko ni upoštevalo, saj sicer stečajnega upravitelja ne bi pozivalo, da prevzame prekinjeni postopek, čeprav sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen.

Šele s sklepom o preizkusu terjatev je odločeno, kdo mora predlagati nadaljevanje postopka. V kolikor terjatev ni bila pravočasno prijavljena, se bo postopek nadaljeval, ko ga bo prevzel upravitelj ali ko ga bo sodišče pozvalo, da to stori. V kolikor pa je bila terjatev pravočasno prijavljena, pa ni bila prerekana, potem preneha pravna korist za vodenje tega spora in bo sodišče prve stopnje tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V kolikor pa je bila pravočasno prijavljena terjatev prerekana, mora tožnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Nadaljnji postopek bo odvisen od tega, ali bo tožnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in od tega, ali bo stečajni upravitelj eventualno priglašeno terjatev prerekal ali ne, kakor je to že razloženo zgoraj.

Na podlagi 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.