Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov pred Odborom za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije

Datum

24.04.2023

Številka

07120-1/2023/240

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Uradni postopki, Pravne podlage, OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 4. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o naslednjih vprašanjih v zvezi obravnavo pritožb zoper delo zdravnikov pred Odborom za pravno-etična vprašanja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, zato je spodnje mnenje le informativno.

Dodajamo še, da IP ni pristojen presojati in interpretirati postopkovne ureditve oziroma postopkov pred zbornico, obstoj nekaterih pravnih podlag pa je dostikrat odvisen ravno od postopkovnih vprašanj.

1. Ali iz mnenj Informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2022/808, z dne 19. 7. 2022, št. 07120-1/2022/364, z dne 17. 10. 2022 in št. 07120-1/2023/103, z dne 6. 3. 2023 izhaja, da je pravna podlaga za pridobivanje in nadaljnjo obdelavo znotraj zbornice osebnih podatkov tako pritožnika kot zdravnika točka (f) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe.

Iz mnenj IP izhaja, da je (f) točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe lahko podlaga za zakonito predložitev osebnih podatkov zbornici s strani pritožnika ali zdravnika, če osebne podatke že vodita zakonito in če uveljavljata svoj pravni zahtevek (npr. pritožba pacienta) ali se branita pred pravnim zahtevkom (npr. zdravnik pred pritožbo pacienta).

Obrazložitev

Ker je za predložitev (posredovanje, razkritje) osebnih podatkov na voljo zakonska podlaga, lahko zbornica posledično te osebne podatke obdeluje za (1) namen, (2) v postopku in (3) s strani organa, ki ustrezajo pisni vlogi, ki jo je vložil pritožnik ali zdravnik. Torej (f) točka ni podlaga za prosto aktivno (tj. na zahtevo zbornice) pridobivanje osebnih podatkov od udeležencev postopka ali od tretjih oseb. Poleg tega je treba točko (f) praviloma razlagati v povezavi s procesno ureditvijo pri zbornici, ki pa je IP ni pristojen presojati.

2. Ali iz mnenj Informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2022/808, z dne 19. 7. 2022, št. 07120-1/2022/364, z dne 17. 10. 2022 in zlasti št. 07120-1/2023/103, z dne 6. 3. 2023 izhaja, da je pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov pritožnika v izjasnitev zdravniku, ki se »brani« pred zahtevkom točka (f) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe.

Iz mnenj IP ne izhaja zgornji sklep o tem, da je (f) točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe lahko podlaga za razkritje celotne vloge zdravniku.

Obrazložitev

IP ni pristojen presojati in interpretirati postopkovne ureditve postopkov pred zbornico. V vaših pisanjih ste sami omenjali, da bi v postopku pred odborom lahko šlo za uporabo ZUP, zaradi česar smo pojasnili, da bi bil v tem primeru zdravnik lahko seznanjen z vlogo pritožnika na podlagi 9. člena in 146. člena ZUP. Če ne gre za uporabo ZUP, je treba od pritožnika pridobiti privolitev. IP ne more v mnenju presojati, ali se v postopkih pred odborom uporablja ZUP. Na podlago v (f) točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe se lahko sklicujejo upravljavci, torej tisti, ki podatke že zakonito imajo in ki podatke potrebujejo za lastne namene oziroma interese v zvezi z uveljavljanjem lastnih pravnih zahtevkov ali obrambo pred tujimi pravnimi zahtevki; če bi zbornica posredovala osebne podatke pritožnika (pacienta ali/in njegovih svojcev) zdravniku, bi uresničevala tuj oziroma zdravnikov interes.

3. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen in je posredovanje mogoče neposredno na podlagi točke f) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, ali to pomeni, da lahko zbornica podatke, ki jih pridobi v postopku obravnave pritožbe pred odborom (OPEV), bodisi od pritožnika bodisi od tretjih oseb, in ki so jih te osebe pridobile zakonito, posreduje v izjasnitev zdravniku, zoper katerega je bila vložena pritožba, brez predhodnega pisnega soglasja osebe, ki je podatke posredovala zbornici.

4. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali lahko zbornica brez predhodnega pisnega soglasja osebe, ki je podatke posredovala, podatke posreduje skupaj s pozivom, naj se do posredovanih podatkov opredelijo? Z drugimi besedami: ali lahko zbornica aktivno postopa pri posredovanju osebnih podatkov in zdravnika, na katerega se nanaša pritožba, zaprosi za pojasnila v povezavi s prejeto pritožbo.

Odgovor na vprašanji iz 3. in 4. točke izhaja iz prejšnje (2.) točke mnenja.

5. Ali v zgornjih primerih zadošča, da se pritožnika oziroma drugo osebo, ki zbornici posreduje osebne podatke, obvesti o uporabnikih osebnih podatkov in o namenih obdelave (obvestilo po 13. in 14. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov) na način, da se mu obvestilo pošlje ob vložitvi pritožbe?

Informiranje pritožnika o obdelavi osebnih podatkov ne zadošča.

Obrazložitev

Informiranje po 13. ali 14. členu Splošne uredbe pritožnika ali osebe, na katero se osebni podatki nanašajo ne nadomesti odsotnosti pravne podlage.

6. Če odgovor na prejšnja vprašanja ni pritrdilen in zbornica osebnih podatkov pacienta zdravniku, na katerega se nanaša pritožba, ne more posredovati na podlagi točke (f) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, ali to pomeni, da mora zbornica pred posredovanjem osebnih podatkov zdravniku, na katerega se pritožba nanaša, v vsakem primeru pridobiti soglasje (živega) pacienta.

Če ne gre za uporabo ZUP, IP v tem trenutku IP ni znana druga zakonska podlaga za dopustnost posredovanja pritožbe zdravniku. Zato je potrebna privolitev pacienta.

7. Informacijski pooblaščenec je v svojem mnenju št. 07120-1/2023/103 z dne 6. 3. 2023 zapisal: Zdravnik, zoper katerega je bila vložena pritožba, bi se lahko seznanil z osebnimi podatki umrlega pacienta tudi na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2, če bi zbornico šteli za pravno osebo javnega prava. Ali to, ob upoštevanju dejstva, da je zbornica po praksi Informacijskega pooblaščenca pravna oseba javnega prava in kot taka ustreza definiciji javnega sektorja iz 3. točke prvega odstavka 5. člena ZVOP-2, pomeni, da lahko zbornica osebne podatke umrle osebe, ki jih je prejela v okviru pritožbe, posreduje zdravniku, na katerega se pritožba nanaša, in ga pozove, da se opredeli do navedb v pritožbi, po potrebi s posredovanjem dodatnih osebnih podatkov umrle osebe, če je to potrebno za obrambo njegovih pravic pred subjektom javnega sektorja (v okviru pritožbenega postopka pred zbornico oziroma njenimi odbori) in pri tem domneva njegov pravni interes?

8. Če odgovor na prejšnje vprašanje ni pritrdilen, ali je dopustno, da zbornica seznani zdravnika, na katerega se pritožba nanaša, da obravnava pritožbo, ki vsebuje osebne podatke umrlega pacienta in ga hkrati seznani z dejstvom, da ima pravico seznanitve s to pritožbo na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2, če izkaže pravni interes.

9. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali lahko zbornica v takem primeru postopa na način, da vnaprej pripravi izjavo, ki jo priloži obvestilu iz prejšnjega vprašanja, iz katere izhaja, da se želi zdravnik seznaniti z osebnimi podatki pacienta, na katerega se pritožba nanaša, saj zbornica zoper njega vodi postopek in tako ima pravni interes za seznanitev s temi podatki, in kot izkaz pravnega interesa šteje njeno potrditev.

Zdravnik lahko pridobi vse tiste podatke o umrlem pacientu, ki so potrebni za uveljavljanje zdravnikovih pravic pred zbornico kot pravno osebo javnega prava, torej za njegovo obrambo oziroma uresničitev pravice do izjave v zvezi s pritožbo, ki je bila vložena zoper zdravnika.

IP v mnenjih ne more dokončno presojati, ali je zbornica pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Odločitev o tem pa je že bila sprejeta v pritožbenih postopkih po ZDIJZ.

Obrazložitev

Na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2 lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Ni ovir, če je upravljavec hkrati subjekt javnega sektorja, pri katerem uporabnik uveljavlja svoje pravice.

Zakon sicer ne govori izrecno o domnevanem interesu, vendar ni izključeno, da upravljavec – na lastno odgovornost – uporabniku prizna pravni interes na podlagi poznavanja relevantnih dejstev in okoliščin, torej brez posebne obrazložitve s strani uporabnika, saj upravljavec informacije o pravnem interesu že ima oziroma je že prepričan o njegovem obstoju. Kljub navedenemu vam bolj priporočamo ravnanje, ki je predlagano v vašem 8. in 9. vprašanju.

10. Informacijski pooblaščenec je v svojem mnenju št. 07120-1/2023/103, z dne 6. 3. 2023 zapisal, da lahko zbornica osebne podatke umrlega pacienta pridobi tudi na podlagi pooblastila svojcev umrlega pacienta, če imajo ti samostojno podlago za pridobitve osebnih podatkov. Ali lahko zbornica na podlagi takega pooblastila svojcev tudi posreduje osebne podatke zdravniku, na katerega se pritožba nanaša, v izjasnitev.

Zbornica lahko posreduje osebne podatke umrlega pacienta zdravniku v izjasnitev tudi na podlagi pooblastila pacientovih svojcev, ki so osebne podatke zakonito predložili zbornici.

Obrazložitev

Ker bi lahko svojci samo posredovali osebne podatke zdravniku, če bi to želeli, lahko to stori tudi zbornica po njihovem pooblastilu, torej na podlagi njihove izjave, da lahko to v njihovem imenu naredi zbornica.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka