20/1-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 20/1-1994 obravnavalo pobudo Ivana Alojza Hafnerja iz kraja Šmarje-Sap in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti določb:

1.1. uredbe o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1993 (Uradni list RS, št. 15/93) in

2.2. 37. do 48. člena ter 255. člena carinskega zakona - prečiščeno besedilo (Uradni list SFRJ, št. 34/90).

O b r a z l o ž i t e v :

Pobudnik meni, da uredba ni v skladu s 155. členom ustave, češ da z učinkom za nazaj ureja pogodbena razmerja, sklenjena pred njeno uveljavitvijo. Pri tem pobudnik navaja, da je 28/12-1992 sklenil pogodbo o tujem vlaganju in na tej podlagi tudi uvozil cestni vlačilec znamke mercedes s cisterno (rabljeno) v skupni vrednosti 115.000 DEM. Kljub sklenjeni pogodbi o tujem vlaganju v njegovo obratovalnico ter kljub potrdilu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 21/4-1993, da je ta uvoz oproščen plačila carine in drugih carinskih dajatev, je nato pri carinjenju tega motornega vozila moral plačati 1.135.969,00 SIT posebne takse, predpisane z izpodbijano uredbo. Zato meni, da ta uredba učinkuje na pravna dejanja, ki so že obstajala in bila sklenjena pred uveljavitvijo izpodbijane uredbe.

Podrejeno pobudnik izpodbija tudi carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90 - prečiščeno besedilo Uradni list SFRJ, št. 34/90), pri čemer določb zakona, ki naj ne bi bile skladne z ustavo, ni opredelil. Zato je bil pozvan, da pobudo za oceno ustavnosti carinskega zakona dopolni z navedbami, katere določbe zakona po njegovem mnenju niso v skladu z ustavo in zakaj, in da tudi utemelji svoj pravni interes. V dopolnitvi pobude z dne 20/7-1993 je kot nevzdržne (ne neustavne) označil določbe od 34. do 45. člena ter 270. člen carinskega zakona.

Razlogov, zaradi katerih izpodbija te zakonske določbe, razen že prej opisanih v zvezi z uredbo, pobudnik ni navedel, tako kot tudi ni navedel, v čem je njegov pravni interes za začetek postopka ocene ustavnosti carinskega zakona.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Ustava v 155. členu določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da nobena od določb uredbe o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1993 (Uradni list RS, št. 15/93) nima učinka za nazaj, kot zmotno zatrjuje pobudnik, saj vsebinsko določa le višino takse in vrsto blaga (rabljena vozila in dele vozil), pri uvozu katerega je uvoznik dolžan plačati posebno takso na uvoženo blago. Prav tako z ničimer ne posega v sklenjena pogodbena razmerja in jih ne spreminja.

Izpodbijana uredba je začela veljati isti dan, kot je začel veljati novi zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93 in 66/93), to je 27/3-1993. Šele s tem dnem je bil sploh možen uvoz rabljenih motornih vozil, kajti do tega dne veljavni 66.a člen zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91) je dovoljeval le uvoz novih motornih vozil. Obravnavana uredba tudi zato ni posegla v že pridobljene pravice pogodbenih strank iz naslova uvoza rabljenih motornih vozil, kot zatrjuje pobudnik, ker pred navedenim datumom takšnega uvoza zakon sploh ni omogočal. Po določbi 3. člena zakona o posebni taksi na uvoženo blago (Uradni list SFRJ, št. 31/70) se posebna taksa pobira pri carinjenju blaga, torej na dan vložitve uvozne carinske deklaracije, to pa je bil v obravnavanem primeru 29/4-1993, ko je izpodbijana uredba veljala že več kot mesec dni.

V drugem odstavku 162. člena ustava določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Po stališču ustavnega sodišča je pravni interes izkazan, če izpodbijani pravni akt zadeva pobudnikovo pravico, obveznost ali pravno korist, česar pa v primeru določb od 34. do 45. člena in 270. člena neprečiščenega besedila carinskega zakona pobudnik ni izkazal. Navedene zakonske določbe se nanašajo na določanje carinske osnove, način in postopek ugotavljanja le-te ter na ugotavljanje vrednosti uvoženega blaga in predstavljajo mednarodno uveljavljena pravila GATT-a, ki pa niso v zvezi z obravnavano uredbo. Določbe 270. člena carinskega zakona omogočajo ne samo naknadno obračunavanje temveč tudi povračilo carine in drugih uvoznih davščin in bi v primeru, če bi bila izpodbijana uredba odpravljena, predstavljale edino pravno podlago za vračilo plačane posebne uvozne takse. Zato pobudnik pri izpodbijanju teh zakonskih določb nima pravnega interesa.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek