Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva napotila sodišča, ki jih je podalo v smislu restriktivne razlage določbe prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri možnosti nadomestitve nepremične naj pri presoji prvenstveno izhaja iz narave dejavnosti, ki jo izvajajo organi v obravnavani stavbi, torej pisarniška dejavnost, vezana na območje občine B., ki torej ne narekuje ozkega relevantnega območja (centra mesta). Pri opremljenosti s parkiriščem, ki bi bilo dostopno občanom in javnim potniškim prevozom, pa presoja možnost ureditve. Pri predlagani lokaciji naj upošteva tudi, da se dejavnosti občine, upravne enote in FURS ne prekrivajo, torej, da ni nujno, da se nahajajo vse inštitucije v isti stavbi, predvsem pri presoji primerne velikosti predlaganega objekta. Enako, po istih kriterijih, naj presoja tudi predlagana zazidljiva zemljišča, s to razliko, da je v primeru nadomestitve z gradnjo relevanten tudi prostorski akt.
I. Tožbi se ugodi, delna odločba Upravne enote Kamnik št. 321-229/1995/1452 z dne 6. 4. 2020 se v 1. točki izreka odpravi in se zadeva vrne v tem obsegu organu v nov postopek.
II. Postopek zoper 2. in 3. točko izreka delne odločbe Upravne enote Kamnik št. 321-229/1995/1452 z dne 6. 4. 2020 se ustavi.
III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom Občine Kamnik se zavrne.
IV. Tožena stranka je dolžna povrniti stranki z interesom C. stroške postopka v višini 385,00 EUR, v 15. dneh od vročitve sodbe.
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo upravičencev članov nekdanje C. za vračilo nepremičnin parcel št. 16 in 15, obe k.o. ... v skupno last (1. točka izreka); odločil, da bo o zahtevi upravičencev za vračilo premoženja in pravic, ki se nanašajo na parc. št. 873/192 k.o. ... odločeno s posebno odločbo (2. točka izreka); ter da so v tem postopku nastali stroški izvedbe dokaznega postopka z izvedencem gradbene stroke A. A. in B. B., ki so poravnani na podlagi pravnomočnih sklepov Upravne enote Kamnik (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bila nepremičnina ob podržavljenju v skupni lasti članov C., sedaj pa je v lasti Občine Kamnik. Vrnitev v naravi je zavrnil, ker so podane ovire po 1. točki prvega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Meni, da je treba obe parceli, parc. št. 16 (upravna stavba) in parcelo št. 15 (garaža) šteti za prostorsko in funkcionalno celoto ter da je treba presojo nemotenega opravljanja dejavnosti državnih organov presojati glede na obstoječo mikrolokacijo, opremljeno z ustrezno prometno infrastrukturo, ki uporabnikom omogoča dostopnost do njihovih storitev z osebnimi in predvsem pa tudi z javnim potniškim prometom. Obe predlagani nadomestni nepremičnini, stavba ... in samostan ..., pa sta na bistveno drugačnih območjih prostorskega urejanja ter bi bila preselitev državnih organov, na katerega izmed predlaganih območij, v nasprotju s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti. Zavezanka nima možnosti zagotoviti nadomestne nepremičnine ustreznih funkcionalnih lastnosti znotraj obstoječega kompleksa namenske rabe oziroma enote urejanja prostora CU, ki je namenjen in prilagojen že formirani družbeni infrastrukturi. Navedene ugotovitve temeljijo na strokovnem mnenju izvedenca gradbene in finančne stroke B. B. in ostalih izvedenih dokazov. Tudi opcijo nadomestitve z gradnjo nove upravne stavbe ocenjuje kot neustrezno. Že teoretični izračun stroškov morebitne novogradnje izkazuje, da bi ti znašali 3.240.000,00 EUR, kar pomeni, da bi bistveno (3x) presegli vrednost nepremičnine, ki se vrača in je ob podržavljenju znašala 2.106.837,63 DEM oz. 1.077.208,98 EUR. Nesorazmernosti stroškov, ki bi nastali z nadomestitvijo nepremičnine v smislu tretjega odstavka 19. člena ZDen, pa ni mogoče oceniti, ker ni ugotovljena možnost nadomestitve nepremičnine z drugo konkretno določeno nepremičnino, v katero bi se lahko preselili državni organi.
2. Drugostopni organ je pritožbo Agrarne skupnosti C. in tožnice zavrnil. 3. Tožnica v tožbi navaja, da je aktivno legitimirana za vložitev tožbe, ker je zavezanka po 10. členu Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS). Meni, da je v postopku dejansko stanje v zvezi z obstojem ovir po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen nepopolno ugotovljeno. Organ je ves čas postopka ugotavljal, da ni najti stavbe na ustrezni lokaciji, v postopku pa se ni v zadostni meri ugotavljalo, ali je na območju občine možno najti nadomestno nepremičnino oziroma zgraditi novo. Po ZDen ni nujno, da bi se nepremičnina nahajala v središču mesta, kakor tudi ni nujno, da isto stavbo zasedata oba izvajalca javnih služb, občina in upravna enota, saj se naloge ne prekrivajo. Ni malo mest v Sloveniji, v katerih so sedeži občin ločeni od sedežev upravnih enot. Dejansko stanje glede obstoja ovir je ostalo nepopolno ugotovljeno, ker je bil kot edini pomembnejši vidik nadomestitve uporabljen kriterij lokacije, ki pa mu ni mogoče slediti, saj nima podlage v predpisih, kakor tudi ne v dejanskosti. Nepopolna je ostala tudi ugotovitev stroškov nadomestitve, ki bi bili potrebni, da bi se predlagani lokaciji (poslovni prostori upravne stavbe ... in Samostan ...) lahko uporabljali za opravljanje dejavnosti organov. Tudi ni obrazloženo, v čem bi bila okrnjena dejavnost obeh organov v primeru nadomestitve nepremičnine na eno ali na drugo predlagano lokacijo. Gramatikalno se določba 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen nanaša na opravljanje dejavnosti organov in ne na zmožnosti uporabnika, da te dejavnosti koristi. Vprašljivo je tudi izpolnjevanje pogojev po tretjem odstavku 19. člena ZDen. Razlika stroškov za zavezanko in upravičenca je vprašljiva, saj se je nepremičnina ob podržavljenju uporabljala kot pisarne, enako kot danes. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.
5. Stranka z interesom Občina Kamnik v odgovoru na tožbo ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke oziroma podredno meni, da je dejansko stanje in materialno pravo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno in obrazloženo ter predlaga zavrnitev tožbe.
6. Stranka z interesom Agrarna skupnost C. v odgovoru na tožbo soglaša z razlogi tožnice in predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter zahteva povrnitev stroškov postopka.
7. Sodišče je dne 27. septembra 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Zoper sestavo sodišča stranke niso podale pripomb na glavni obravnavi, niti pred tem pisno.
8. Sodišče je dne 3. 11. 2022 izvedlo javno glavno obravnavo, na kateri je izvedlo vpogled v celotni upravni in sodni spis. Na glavni obravnavi so stranke vztrajale kot v pisnih vlogah.
K točki I:
9. Tožba je utemeljena.
10. Uvodoma se sodišče opredeljuje do ugovora Občine Kamnik, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe. Sodišče ugovor zavrača, aktivna legitimacija tožnice izhaja iz 10. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), ki določa, da če člani agrarnih skupnosti, ki zaradi pravne ali stvarne nemožnosti za vrnitev premoženja ne morejo uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom teh pravic in zato menijo, da so oškodovani, lahko uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih. Iz 8. člena ZPVAS pa izhaja, da se v postopkih, ki bodo uvedeni na podlagi 9. člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe 44. člena, prvega odstavka 51. člena, 58., 60., 63., prvega in drugega odstavka 66., 69., 71., 73., 88. in 93. člena zakona o denacionalizaciji. Omenjeni 60. člen ZDen pa določa stranke postopka, ki so upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tožnica glede na citirani 10. člen ZPVAS izkazuje pravni interes za sodelovanje v postopku. Tako razlaga tudi sodna praksa (na primer sodba in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 180/2013).
11. Neutemeljen je tudi ugovor stranke z interesom Agrarne skupnosti, da Občina Kamnik ni organ naštet v 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, iz razlogov, ki sta jih navedla oba upravna organa in na katere se sodišče v celoti sklicuje, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1. 12. Predmet upravnega spora je denacionalizacijska odločba, s katero je organ zavrnil zahtevo vlagateljev - članov nekdanje C. za vrnitev nepremičnin, parcel 16 in 15, k.o. ..., ki sta štirietažna stavba in pritlična garaža, v naravi, iz razloga, ker je za vračanje v naravi podana ovira iz 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Obstoj ovir, tožnica kot zavezanka po 10. členu ZPVAS in stranka z interesom - vlagatelj zahteve za vrnitev podržavljenih nepremičnin - agrarna skupnost, izpodbijata.
13. Po določbi 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravja, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
14. Bistveno okrnjeno možnost za opravljanje dejavnosti bi zavezanka za vrnitev v naravi - Občina Kamnik, ki ima po določbi prvega odstavka 19. člena ZDen dokazno breme, lahko izkazala na dva načina. V prvem primeru je podano, če nepremičnine sploh ni mogoče nadomestiti, v drugem pa, če je nepremičnino mogoče nadomestiti, pa je ovira za vračanje v naravi vseeno podana, če bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. Za ugotovitev ovire za vračanje v naravi zadostuje že dokaz ene od navedenih situacij. Ker je v obravnavanem primeru organ ugotovil, da nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo, mu stroškov nadomestitve ni bilo treba ugotavljati. V povezavi s stroški nadomestitve je tretji odstavek 19. člena ZDen, zato v tej zvezi ni mogoče govoriti o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju oziroma napačni uporabi te določbe.
15. V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev temelji na presoji, da nadomestitev obravnavanih nepremičnin ni mogoča. Pri presoji razlogov je treba upoštevati, da je določba prvega odstavka 19. člena ZDen izjema od temeljnega pravila ZDen, da se nepremičnine vračajo v naravi (prvi odstavek 2. člena ZDen), zaradi česar je treba to določbo razlagati restriktivno. Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti (organov oziroma služb iz tega odstavka) zaradi "nemožnosti nadomestitve" iz navedene določbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Ni sporno v zadevi, da je dejavnost, ki jo opravljajo organi (Občina Kamnik, upravna enota in FURS) v stavbi na parceli št. 16, glede na naravo dejavnosti treba opravljati v zgradbi, v postopku pa se ni zatrjevalo, da je to dejavnost glede na naravo mogoče izvajati le v zgradbi z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi oziroma zgradbi, ki bi izpolnjevala določene funkcionalne standarde. Zatrjevalo pa se je, da narava dejavnosti, ki jo opravljajo, terja določeno teritorialno lego, vezano na obstoječo mikro lokacijo, opremljeno z ustrezno prometno infrastrukturo ter je zato takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
16. Že na tej stopnji obrazložitve sodišče soglaša s tožnico, da je v izpodbijani odločbi neobrazloženo v čem bi bila okrnjena dejavnost, ki jo opravljajo organi, kolikor bi se opravljala na drugi lokaciji (tudi izven centra mesta), saj opravljanje dejavnosti ni vezano (po nobenem predpisu oziroma ga izpodbijana odločba ne navaja) na mikrolokacijo - center mesta, na kateri dejavnost trenutno izvajajo. Sodišče soglaša s stališčem, da je ožja lokacija lahko zelo relevantna, na primer pri iskanju nadomestne nepremičnine na relevantnem območju, v primeru dejavnosti, ki jih izvajajo vrtci, šole, zdravstveni domovi (zaradi predpisanega okoliša vrtca, šole in zdravstvenega doma), ni pa podlage v stališču, da je zgolj ožji center mesta ... primerna lokacija za opravljanje dejavnosti Občine Kamnik oziroma upravne enote in FURS, katerih dejavnosti (pristojnosti), ki jih opravljajo so teritorialno vezane na celotno območje Občine Kamnik. Tudi, kolikor se sprejme stališče, da je mesto ... upravno središče Občine Kamnik, lokacija izven centra mesta, pa še vedno v mestu ..., ne more pomeniti bistveno okrnjene možnosti za opravljanje dejavnosti, ki je pisarniška dejavnost. Da bi bila ta dejavnost okrnjena, ker bi se opravljala izven centra, oddaljeno od ostalih javnih služb, ki naj bi bile v mestu ... locirane v centru, pri čemer je govora o razdalji enega do treh kilometrov, sodišče ne sprejema, četudi sprejema, da je opravljanje dejavnosti teh drugih služb tudi povezano s servisiranjem občanov. Gre namreč za službe s svojimi pristojnostmi, ki niso neposredno povezane z dejavnostjo organov v sporni stavbi v enotni delovni proces.
17. Sodišče tudi sprejema razlog, da je za opravljanje dejavnosti občine, upravne enote in FURS, nujna določena opremljenost z ustrezno prometno infrastrukturo in parkiriščem, zaradi narave dejavnosti, ker so servis občanom, vendar pri navedenem (pri presoji nadomestne nepremičnine) zadostuje že možnost ureditve z ustrezno prometno infrastrukturo in parkiriščem. Torej za odklonitev nadomestne nepremičnine kot neprimerne ne zadostuje trenutna dejanska neopremljenost. 18. Upravni organ je pri odklonitvi predlaganih nepremičnin kot primernih (stavba ... in samostan ...) kot razlog navedel prostorske akte, vendar pa, ker ni presojal lokacij za gradnjo objektov za izvajanje dejavnosti občine in upravne enote, se na prostorske akte kot razlog, npr. da se v stavbi ..., ki je bila že namenjena pisarniški dejavnosti (iz spisa izhaja, da se je presojala upravna stavba), ni mogel sklicevati. Sklepno, neobrazloženo je torej v izpodbijani odločbi ostalo, v čem bi bila bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti institucij v primeru nadomestitve nepremičnine na eno ali drugo lokacijo, s poudarkom na dejavnosti. Sodišče namreč sprejema ugovor tožnice, da jezikovna razlaga določbe 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen terja tako razlago.
19. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva napotila sodišča, ki jih je podalo v smislu restriktivne razlage določbe prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri možnosti nadomestitve nepremične naj pri presoji prvenstveno izhaja iz narave dejavnosti, ki jo izvajajo organi v obravnavani stavbi, torej pisarniška dejavnost, vezana na območje občine Kamnik, ki torej ne narekuje ozkega relevantnega območja (centra mesta). Pri opremljenosti s parkiriščem, ki bi bilo dostopno občanom in javnim potniškim prevozom, pa presoja možnost ureditve. Pri predlagani lokaciji naj upošteva tudi, da se dejavnosti občine, upravne enote in FURS ne prekrivajo, torej, da ni nujno, da se nahajajo vse inštitucije v isti stavbi, predvsem pri presoji primerne velikosti predlaganega objekta. Enako, po istih kriterijih, naj presoja tudi predlagana zazidljiva zemljišča, s to razliko, da je v primeru nadomestitve z gradnjo relevanten tudi prostorski akt. Pri ponovnem odločanju naj navede tudi zakaj šteje parceli 16 in 15 k.o. ... za funkcionalno celoto.
20. Ker je dejansko stanje v postopku nepravilno ugotovljeno in je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Zato jo je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v nov postopek.
21. K točki II:
22. Postopek zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe se ustavi.
23. Tožnica je na glavni obravnavi umaknila tožbo zoper 2. in 3. točko izreka delne odločbe Upravne enote A. št. 321-229/1995/1452 z dne 6. 4. 2020, zato je sodišče v skladu s 34. členom ZUS-1 postopek v umaknjenem delu ustavilo.
24. K točki III in IV:
25. O stroškovnem zahtevku strank z interesom je sodišče odločalo na podlagi določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja v postopku v upravnem sporu. Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je stranka z interesom Občina B. nastopala na strani toženke. Ker je tožnica s tožbo zoper njen akt uspela, glede na načelo uspeha v pravdi, ni upravičena do povračila stroškov. Stranka z interesom agrarna skupnost C. pa je nastopala na strani tožnice, ki je s svojo tožbo uspela, zato ji je sodišče priznalo priglašene stroške postopka kot potrebne, za odgovor na tožbo in opravljeno glavno obravnavo.