Jedro

Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da v roku 15 dni pridobi uporabno dovoljenje za stavbo na naslovu T. ulica, X, ki stoji na parceli z ID znakom 0000-2419/27-0, ter kopijo izroči tožnikoma (točka I izreka). Ostale tožbene zahtevke, s katerimi sta tožnika od toženca zahtevala, da izdela projekt izvedenih del o gradnji omenjene stavbe, da jima plača 121.275 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2013 dalje do plačila, in da odpravi konstrukcijske napake na stavbi (točki II in III izreka), je zavrnilo. Tožnikoma je naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov v znesku 2.992,44 EUR (točka IV izreka).

2. Toženec izpodbija ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje (točko I izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni (zavrne tožbeni zahtevek), oziroma (podrejeno) jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženec trdi, da ni oseba, ki bi lahko pridobila uporabno dovoljenje, saj ni več investitor oziroma lastnik objekta. Kot dokazuje priloženi dopis upravne enote, se uporabno dovoljenje izda le lastniku objekta. Sodišče je sledilo zahtevku, glede katerega sta tožnika vedela (oziroma bi morala vedeti), da ga toženec ne more izpolniti. Tožnika bi morala svoj zahtevek ustrezno prilagoditi ter dokazati, da je za nezmožnost izpolnitve kriv toženec.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebina pogodbenega razmerja, ki temelji na dveh prodajnih pogodbah in dodatku k prodajnima pogodbama, vse z dne 27. 2. 2009 (priloge A2 - A4), med pravdnima strankama ni sporna. Toženec je tožnikoma prodal parceli 2419/16 in 2419/27, obe k. o. 0000 ... - v naravi nedokončana enostanovanjska stavba z zemljiščem, na naslovu T. ulica v X, ter se dodatno zavezal, da bo v roku 90 dni od sklenitve dodatka k prodajnima pogodbama objekt gradbeno dokončal in zanj pridobil uporabno dovoljenje. Toženec, ki priznava, da uporabnega dovoljenja ni pridobil, trdi, da pogodbene obveznosti ne more (več) izpolniti.

6. Uporabno dovoljenje je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta (11. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)). Po določbi 5. člena ZGO-1 je pred začetkom uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, treba pridobiti uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostanovanjskih stavb, vendar se na zahtevo investitorja lahko izda uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjsko stavbo (prim. drugi odstavek 5. člena ZGO-1). ZGO-1, kot je veljal v času sklenitve prodajnih pogodb z dodatkom (2009), je obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja določal glede vseh objektov (brez izjeme glede enostavnih in nezahtevnih objektov in enostanovanjskih stavb). Po prvem odstavku 89. člena ZGO-1 investitor (tj. pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja; točka 4. 1. prvega odstavka 3. člena ZGO-1) pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del. 7. Toženec, ki se je v skladu s citiranimi zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt na naslovu T. ulica v X pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov oziroma investitorjev, tudi pritožbeno sodišče ne vidi ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti. Toženec ne trdi, da bi za izdajo uporabnega dovoljenja (razen pomanjkanja njegove aktivne legitimacije v postopku izdaje uporabnega dovoljenja) obstajala kakšna drugačna ovira, v pritožbi celo soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je uporabno dovoljenje za obravnavani objekt mogoče pridobiti. V kolikor do izdaje uporabnega dovoljenja ne bi prišlo zaradi razlogov upravnopravne narave, bo to lahko predmet morebitne odškodninske tožbe oziroma ugovorov v morebitnem izvršilnem postopku.

8. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Toženec zaradi pritožbenega neuspeha, tožnika pa zato, ker njun odgovor na pritožbo vsebinsko ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prim. 155. člen ZPP).