Jedro

Prvi odstavek 247. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92) določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnika izven sistema socialnega zavarovanja.

Vprašanje, kateri uporabniki so sodili v sistem socialnega zavarovanja, je treba presojati z vidika pravne ureditve, ki je veljala, ko je bil uporabljen posamezni predpis, naveden v 1. odstavku 247. člena ZPIZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za vrnitev poslovnih prostorov ..., ki so locirani v 1. in 2. nadstropju zgradbe na parc. št. 64/3, v skupni površini 470,95 m2, in so v uporabi Zdravstvenega doma ..., TOZD osnovnega zdravstvenega varstva. V obrazložitvi odločbe je ugotovila, da so bili sporni poslovni prostori prenešeni na Zdravstveni dom ..., TOZD osnovnega zdravstvenega varstva ..., s pogodbo o neodplačnem prenosu pravice uporabe z dne 21.1.1986. Po 247. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko tožnik uveljavlja pravico do vrnitve premoženja samo glede premoženja nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev, ki je bilo po 9.5.1945 podržavljeno ali neodplačno prenešeno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja po predpisih, ki so navedeni v tem členu. Omenjena pogodba o neodplačnem prenosu pravice uporabe pa ne temelji na nobenem od teh predpisov, prav tako pa je ni mogoče šteti za prisilni prenos nepremičnin na sedanjega imetnika pravice uporabe, zato tožena stranka ugotavlja, da v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni pravne podlage za vrnitev spornih nepremičnin.

Tožnik v tožbi meni, da je odločitev tožene stranke napačna. Sporne prostore je sicer res prenesel na Zdravstveni dom ..., TOZD osnovnega zdravstvenega varstva ... s pogodbo o neodplačnem prenosu pravice uporabe, vendar pa je to storil na podlagi 37. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ker je ugotovil, da je prenos na podlagi pogodbe racionalnejši kot na podlagi upravnega postopka. Tožnik zato meni, da je bil prenos spornega poslovnega prostora opravljen na podlagi predpisa, navedenega v 247. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter da je tožnik upravičen do vračila tega premoženja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Prizadeta stranka Zdravstveni dom ... v odgovoru na tožbo oporeka tožnikovi trditvi, da je bila pogodba o neodplačnem prenosu pravice uporabe sklenjena na podlagi 37. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Poudarja tudi, da sporni poslovni prostori niso bili prenešeni izven sistema socialnega zavarovanja, kar je pogoj iz 247. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj je zdravstveni zavod nedvomno njegov sestavni del. Zato predlaga, da se zahtevek tožnika zavrne kot neutemeljen.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je bila pravica uporabe poslovnih prostorov, ki so predmet tožnikove zahteve, v letu 1986 prenešena s tožnikove pravne prednice, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, na Zdravstveni dom ..., TOZD osnovnega zdravstvenega varstva ... Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92) v 247. členu določa podlago in pogoje za vračanje nepremičnega premoženja nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev v kapitalski sklad tožnika. Iz uvodnega dela besedila 1. odstavka tega člena izhaja tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnika izven sistema socialnega zavarovanja. Zakon ne določa, katere uporabnike je šteti za del sistema socialnega zavarovanja in katerih ne, določa pa, da se vrača le premoženje, ki je bilo podržavljeno ali neodplačno prenešeno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja na podlagi predpisov, ki jih taksativno našteva. Iz besedila zakona po mnenju sodišča izhaja, da je treba vprašanja, kateri uporabniki so sodili v sistem socialnega zavarovanja in kateri ne, presojati z vidika pravne ureditve, ki je veljala, ko je bil uporabljen posamezni predpis, naveden v 1. odstavku 247. člena ZPIZ. Tožnik opira svoj zahtevek na zadnjega od tam naštetih predpisov, to je na zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74). V času, ko naj bi bil uporabljen ta zakon, je zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo še sodilo v sistem socialnega zavarovanja (prim. 205. člen ustave SR Slovenije, Uradni list SRS, št. 6/74), zdravstveni domovi pa med uporabnike družbenih sredstev znotraj sistema socialnega zavarovanja. Ne glede na to, na kakšni pravni podlagi je bila prenešena pravica uporabe na spornih poslovnih prostorih na Zdravstveni dom ..., je po presoji sodišča odločitev tožene stranke vsebinsko pravilna, saj po navedenem v 247. členu ZPIZ ni podlage za vrnitev spornega premoženja tožniku oziroma njegovemu kapitalskemu skladu. Tožba torej ni utemeljena in sodišče jo je moralo zavrniti (1. odstavek 40. člena in 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se v Republiki Sloveniji smiselno uporablja kot njen predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I).