14. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stefana Kocjančiča, Koper, ki ga zastopa mag. Matej Domjo, odvetnik v Kopru, na seji 14. januarja 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka prvega odstavka 32.c člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2). Zatrjuje, da je v neskladju z 49. in 74. členom Ustave ter z namenom Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14. 11. 2009, str. 51–71). Svoj pravni interes utemeljuje z navedbami, da je kot upravljavec prevozov zaposlen v dveh družbah hkrati, in sicer polovično v družbi Mirane Trans, d. o. o., Koper, katere lastnik je, in polovično v družbi PV Logistika, d. o. o., Koper. Zaradi izpodbijane določbe naj ne bi več mogel biti zaposlen na način, kot je zaposlen sedaj, delal naj bi le še v eni družbi, v drugi pa le na drugem delovnem mestu in ne kot upravljavec prevozov. Če se zaposli v družbi PV Logistika, bi moral v svoji družbi zaposliti novega delavca za delovno mesto upravljavec prevozov. Tako se ne more več svobodno odločati, v kateri družbi bo zaposlen, katero delo bo opravljal in kako bo organiziral poslovanje svoje družbe. Zato naj bi bil poseg v njegov pravni položaj očiten in pravni interes podan.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pri preizkusu obstoja pravnega interesa pobudnika je treba izhajati iz dveh položajev pobudnika, saj sam zatrjuje, da je lastnik družbe, ki opravlja prevoze v cestnem prometu in ki je imetnica t. i. licence Skupnosti, hkrati pa je pobudnik delavec, tj. upravljavec prevozov v smislu ZPCP-2. Z navedbami, s katerimi utemeljuje pravni interes z vidika lastnika družbe, ki naj bi moral zaradi izpodbijane ureditve zaposliti drugega delavca kot upravljavca prevozov, pobudnik ne more utemeljiti pravnega interesa. Z vidika obveznosti zaposlitve upravljavca prevozov so naslovljenci pravne norme gospodarski subjekti, ki opravljajo dejavnost cestnih prevozov. V obravnavanem primeru je to gospodarska družba, katere lastnik in s tem družbenik je pobudnik. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je gospodarska družba samostojni nosilec pravic in obveznosti in s tem ločena od njenih družbenikov (prim. denimo sklep Ustavnega sodišča št. U-I-163/94 z dne 17. 2. 1995, OdlUS IV, 15). Naložitev zaposlitve upravljavca prevozov zato posega le posredno v pravni položaj pobudnika.[1]

4.Z vidika pobudnika kot delavca pa je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da zakonska določba, ki nosilcu dejavnosti nalaga, da mora zaposlovati določeno vrsto delavca za polni delovni čas, ne učinkuje neposredno, saj ima tak delavec, ki bi mu zaradi izpodbijane zakonske ureditve grozila odpoved delovnega razmerja na razpolago konkretne postopke sodnega varstva zaradi odpovedi delovnega razmerja (prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-20/18 z dne 6. 6. 2018, 13. točka obrazložitve).

5.Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka prvega odstavka 32.c člena ZPCP-2, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Z vidika gospodarske družbe je Ustavno sodišče že v sklepu št. U-I-424/20 z dne 23. 11. 2020 sprejelo stališče, da izpodbijana določba ne učinkuje neposredno.