Jedro

V obravnavani zadevi je predlog že sam po sebi nesklepčen, saj se na podlagi predloženih listin ne more opraviti vpis, kot je predlagan – vknjižba skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov. Predloženi pogodbi lahko izkažeta zgolj, da je bilo zemljišče v preteklosti predmet pravnih poslov, s katerimi se je prenašala pravica uporabe izvenknjižno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlagani vpis zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje pod tč. 1 izreka zavrnila ugovor pravnega naslednika v zemljiški knjigi vknjiženega imetnika pravice uporabe predmetnih nepremičnin M. d.d. v stečaju zoper sklep samostojne sodniške pomočnice Dn 1, da se začne postopek za vzpostavitev listine – pogodbe iz leta 1976, katere predmet je bila kotlovnica XX, zgrajena leta 1977 na nepremičninah 864/3, 918/1, 918/2 in 917/2 k.o. P., sedaj parcele št. 918/4, 918/3 in 864/5 k.o. P.. Pod tč. 2 izreka je odločila, da se ta listina vzpostavi in pod tč. 3 izreka, na podlagi vzpostavljene listine, pogodbe z dne 13. 1. 1977 pri parceli 918/4 k.o. P. dovolila predlagane vpise. Za parceli št. 918/3 in 864/5 teče ločen postopek.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec M. d.d. v stečaju preko pooblaščenca in preko stečajnega upravitelja. V pritožbi navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Najprej sodišču prve stopnje očita, da v razlogih sklepa ni pojasnilo, kakšna druga listina naj bi bila s strani predlagatelja predložena in bi lahko bila podlaga za vzpostavitev listine. Podana je bistvena kršitev določb postopka, kršena pa mu je tudi ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Iz zemljiškoknjižnega predloga niso razvidne nobene listine ali dokazi. Predlagatelj ni ponudil dokaza za upravičenje, da je podal predlog v imenu lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, zato bi moralo sodišče predlog zavreči. V razlogih sklepa sodišče ni opredelilo, katere izjave lastnika sosednjih zemljišč naj bi bile podane in kakšna je njihova vsebina. Če bi Občina podjetju G. za namen gradnje kotlovnice oddala stavbno zemljišče ter dovolila odpis navedenih parcel, bi bilo to navedeno v pogodbi z dne 13.1.1977, iz katere pa izhaja le, da se je nanašala na stavbna zemljišča za gradnjo treh stanovanjskih blokov. Z izpodbijanim sklepom se sodišče ni opredelilo, ali so to vse nepremičnine iz predloga. Stanovanja so se prodajala brez funkcionalnega zemljišča in brez kotlovnice. V ugovoru je navajal, da listina, ki naj bi se vzpostavljala, ni bila izstavljena in ne obstaja, zato odločitev sodišča ni pravilna. Ker za vzpostavitev listine niso podani zakonski pogoji, so podani vsi pritožbeni razlogi, saj skladno z določili 240. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) 2 navedb v ugovoru ni potrebno dokazovati. Sodišče tudi ni odločilo o predlogu za parceli 918/3 in 864/5 k.o. P., kar dodatno govori v smer nezakonite odločitve. Kot podlago odločitve je vzelo samo vzpostavljeno listino, drugih pa v razlogih ne konkretizira. Pritožbi naj se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, predlog za vknjižbo skupne lastnine pa zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje v tem zemljiškoknjižnem postopku odločalo o vpisu zgolj pri parceli št. 918/4 k.o. P., na kateri stoji kotlovnica, o vpisu na parcelah 918/3 in 864/5 pa tečeta ločena zemljiškoknjižna postopka, zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je odločitev o vpisih pri teh parcelah izostala.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je bilo predlagano, da se na podlagi sklepa o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine med Občino in SO., pogodbe med Občino in S. (A1), na parcelah 918/4, 918/3 in 864/5 vknjiži skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov v predlogu navedenih stanovanjskih stavb. Vzpostavita naj se listini – pogodba iz leta 1976, katere predmet je bila kotlovnica XX zgrajena leta 1977 na nepremičninah 864/3, 918/1, 918/2 in 917/2 k.o. P., sedaj parcele 918/4, 918/3 in 864/5 k.o. P. sklenjena med SO. in Občino ter pogodba med podjetjem G. in lastniki v večstanovanjskih stavbah, določno povzetih v predlogu (za katere sicer ni sporno, da obstajajo, saj je bila na njihovi podlagi vknjižena etažna lastnina na stavbah) in naj se dovoli vknjižba skupne lastnine na nepremičnini, na kateri stoji kotlovnica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za parcelo 918/4 k.o. P. izhaja še, da gre pri obravnavani nepremičnini za zemljiško parcelo ki je vpisana kot družbena lastnina v uporabi SO..

Takšen predlog (če se ob tem zanemari dejstvo, da v predlogu predlagatelji tudi niso določno navedeni, na kar opozarja tudi pritožba) je že sam po sebi nesklepčen, saj se na podlagi listin, t. j. na podlagi sklepa o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine med SO. in Občino (oz. na podlagi pogodbe med njima) ter na podlagi pogodbe med Občino in S. ne more opraviti vpis, kot je predlagan – vknjižba skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov v predlogu navedenih stanovanjskih stavb. Pogodbi lahko izkažeta zgolj, da je bilo zemljišče v preteklosti predmet pravnih poslov, s katerimi se je prenašala pravica uporabe izvenknjižno z SO. na Občino in z Občine na graditelja – podjetje G. Ti pogodbi pa ne izkazujeta prenosa lastninske pravice (upoštevajoč pri tem pravila o lastninjenju) na predlagatelje, v korist katerih pa se vpis predlaga, pri čemer že iz predloga izhaja, da parcela tudi sicer ni bila predmet pogodb med podjetjem G. in lastniki večstanovanjskih stavb, na podlagi katerih se je že pred letom 2000 pri večstanovanjskih stavbah opravila vknjižba etažne lastnine. Predlagatelji torej niti ne zatrjujejo obstoja zemljiškoknjižne listine (in posledično njene vzpostavitve), na podlagi katere bi lahko vknjižili svojo lastninsko pravico (primerjaj 234. člen ZZK-1), zato je predlog nesklepčen.

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave, v tem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo (primerjaj 124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o spornih pravicah in ne ugotavlja obsega pripadajočega zemljišča k stavbi, zato zemljiškoknjižni postopek v obravnavanem primeru ni prava izbira. Predlagatelji imajo na razpolago bodisi pogodbeno pot bodisi sprožitev ustreznega sodnega postopka.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagani vpis zavrnilo (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), pri čemer zaradi nepotrebnosti na preostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo.