Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če obstoje okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni pričakovati, da z delovnim razmerjem nadaljuje do izteka odpovednega roka. V presojani zadevi so bile takšne okoliščine podane: tožnik je bil zaposlen na delih, kjer bi vinjenost lahko pomenila nevarnost za nastanek večje škode, saj je kot kontorolor kakovosti preverjal pravilnost izvajanja nadzora, končnih pregledov in preizkusov, zaustavljal je izdelovanje neustreznih izdelkov z namenom preprečitve nastanka večje škode ter nadrejene obveščal o rezultatih in problemih kakovosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2009 nezakonita in se zato razveljavi ter, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo na delovno mesto „kontrolor kakovosti“ ali na drugo ustrezno delovno mesto, ji vpisati manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati vse pripadajoče neizplačane plače, po predhodnem odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim službam in zavodom od pripadajočega bruto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamične mesečne plače v plačilo dalje do plačila, ter ji priznati, obračunati in izplačati vse ostale pravice iz dela in po delu. Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je dne 16. 12. 2008 zjutraj ob 5.30 uri peljal ženo v službo v ... in ob 6.00 uri je bil na delovnem mestu v C. Ker se je slabo počutil je okrog 10.00 ure odšel domov in ker ni bilo nadrejenega delavca je o tem obvestil sodelavca K. Dne 10. 1. 2009 pa je dobil pisno obdolžitev z vabilom na zagovor. Tožena stranka mu je v obdolžitvi očitala, da je 16. 12. 2008 ob 7.40 uri bil pijan in nesposoben za delo, kar pa v nobenem primeru ne drži in bi to lahko pojasnil sodelavec K. Sodišče pa je verjelo g. J.R., ki si je priskrbel lažne priče, kar je razvidno iz dopisovanja preko elektronske pošte med Z.K., J.R. in D. Tožnik je navajal, da je večkrat opozoril g. J.R. na nepravilnosti v podjetju in zato mu je le-ta zagrozil, da ga bo na vsak način spravil iz podjetja in se mu maščeval. To pa se je zgodilo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2009. Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku izvedlo vse relevantne dokaze, ugotovilo vsa odločilna dejstva in na podlagi tega utemeljeno presodilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na podane pritožbene ugovore pa še dodaja: Sodišče prve stopnje ni imelo razloga za dvom v resničnost izpovedi prič Z.K., J.R. in L.K., saj so vse priče skladno izpovedale, da so dne 16. 12. 2008 zjutraj ob 7.30 videle tožnika, ki je kazal očitne znake vinjenosti. Priča L.K. je izpovedal, da se je navedenega dne ob 7.30 uri zjutraj zglasil v prostorih, kjer dela tožnik in je videl, da je tožnik vinjen, saj je zaudarjal po alkoholu in se v komunikaciji grdo obnašal, zato je o tem seznanil J.R., ki se je šel prepričat tudi sam. Priča J.R. pa je izpovedal, da je videl, da je tožnik ves poten, v hoji nestabilen ter zaudarja po alkoholu. Priča J.R. je o tem obvestil Z.K., ki je prav tako preveril na delovnem mestu tožnika in ugotovil, da tožnik kaže znake vinjenosti, saj je bil razdražljiv, zaudarjal je po alkoholu in je bil nestabilen. Priča J.R. je o navedenem obvestil kadrovsko službo, ki pa je poklicala pooblaščeno organizacijo, da bi izvedla preizkus alkoholiziranosti pri tožniku. Pooblaščena organizacija pa testiranja alkoholiziranosti tožnika ni mogla opraviti, ker je tožnik predhodno brez dovoljenja nadrejenega delavca odšel domov. Izpovedi prič so bile skladne in prepričljive ter podprte z listinskimi dokazi, zato očitek pritožbe, da je J.R. priskrbel lažne priče, ne vzdrži. Na podlagi izpovedi prič je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik dne 16. 12. 2008 na svojem delovnem mestu vinjen in ni sledilo izpovedi tožnika, da se je tega dne slabo počutil in je zato okrog 10.00 ure odšel domov. S tem, ko je bil tožnik dne 16. 12. 2008 zjutraj na delu vinjen je prekršil obveznost, da se vzdrži pitja alkohola med delom in s tem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepoma oziroma iz hude malomarnosti. Alkohol je namreč lahko užival le na namenoma ali eventualno iz hude malomarnosti, zato je odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR podan. Glede na okoliščine (priče so izpovedale, da je tožnik zaradi pitja alkohola že bil opozorjen) od tožene stranke ni bilo mogoče pričakovati, da bo s tožnikovim delovnim razmerjem nadaljevalo do izteka odpovednega roka. Prav tako je bil tožnik zaposlen na takih delih, kjer bi lahko vinjenost pomenila nevarnost za nastanek večje škode, saj je tožnik opravljal delo na delovnem mestu kontrolor kakovosti, kar pomeni, da je bila njegova naloga preverjanje pravilnosti izvajanja nadzora, končnih pregledov in preizkusov ter zaustavljanje izdelovanja neustreznih izdelkov, z namenom preprečitve večje škode ter obveščanje nadrejenih o rezultatih in problemih kakovosti. Zato dejansko ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi lahko svoje delo opravljal do izteka odpovednega roka. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo. Tožnik je bil na delu dne 16. 12. 2008 vinjen, to pa predstavlja kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR podan in glede na ugotovljene okoliščine, od tožene stranke ni bilo mogoče pričakovati, da bo s tožnikom delovno razmerje nadaljevala do izteka odpovednega roka.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.