Jedro

Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik zaradi napačne in nepopolne ugotovitev dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. Navaja, da je v svoji laični tožbi, popravljeni na naroku dne 14. 4. 2010, zahteval, da mu sodišče prizna pravico do pravilnega nadomestila in do pripadajočih zamudnih obresti od leta 2003 dalje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo tožnika pozvalo, da dopolni svoj tožbeni zahtevek, ki ga v svoji laični tožbi ni konkretiziral. Ker tožnik tega ni storil, je sodišče z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo. Meni, da glede na dejstvo, da je laik, sodišče ni ravnalo pravilno, ko je tožbo tožnika zavrglo. Sodišče bi moralo tožnika pozvati na dopolnitev tožbe oziroma popravo tožbenega zahtevka ter mu za to tudi podeliti ustrezen rok, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Če pa se je sodišče spuščalo v meritorno odločanje v sporni zadevi, pa bi moralo z izpodbijanim sklepom tožbeni zahtevek tožnika zavrniti, ne pa, da je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika enostavno zavrglo.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče med postopkom ni pravilno uporabilo določbe 274. člena ZPP ter 63. in 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1).

Po 274. členu ZPP, ki se uporablja v skladu z določbo 19. člena ZDSS-1, po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Razen tega pa se glede na 75. člen ZDSS-1 tožba zavrže tudi v primerih, če je bila vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi dokumentacije iz upravnega spisa, je toženec tožniku nadomestilo za invalidnost za čas od 13. 11. 2003 do 31. 1. 2004 odmeril z odločbo št. ... z dne 12. 3. 2004 v znesku 33.459,67 SIT na mesec ter za čas od 1. 2. 2004 dalje v znesku 34.530,38 SIT. Citirana odločba je postala dokončna in pravnomočna. Iz dokumentacije namreč ne izhaja, da bi zoper citirano odločbo tožnik uveljavljal varstvo pravic (najprej seveda pritožbo, ker gre za prvostopno odločbo) in tudi v pritožbi ne navaja oziroma niti ne ugovarja temu, da odločbe ni izpodbijal oziroma da zoper citirano odločbo ni vložil tožbe, kar je navedlo sodišče prve stopnje na 2. strani na koncu predzadnjega odstavka izpodbijanega sklepa.

Tožnik je tožbo vložil zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 16. 9. 2008, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo, št. ... z dne 12. 5. 2008. S slednjo mu je toženec priznal nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu od 5. 10. 2000 dalje v znesku 157,46 EUR na mesec z vsemi nadaljnjimi uskladitvami do 12. 11. 2003. S takšno odmero se je tožnik strinjal, vendar je hkrati vztrajal, da mu toženec ni pravilno odmeril nadomestila od 12. 11. 2003 dalje.

Glede na takšno dejansko in procesno stanje, ko tožnik tožbe zoper odločbo št. ... z dne 12. 3. 2004 ni vložil, pač pa je tožbo vložil zoper odločbo št. ... z dne 16. 9. 2008, sta predmet presoje lahko edino citirani odločbi.

Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, bo v ponovljenem postopku presodilo pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanih odločb toženca z dne 16. 9. 2008 in z dne 12. 5. 2008 v obsegu, ki jih tožnik s tožbo izpodbija oziroma se z njima ne strinja. V primeru nejasnosti, zlasti zoper katero odločbo je tožnik vložil tožbo in kaj uveljavlja, bo sodišče prve stopnje tožnika še dodatno zaslišalo in šele potem bo presodilo obstoj formalnih pogojev za obravnavanje zadeve ter ustrezno tem ugotovitvam tudi postopalo in odločilo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu s 354. členom v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.