Jedro

Dejstvo da sta "prejšnji in nova dolžnica" vložila tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa izbrisa nima nobenega učinka na izvršilni postopek.

Izrek

Pritožbe nove dolžnice A.K. zoper: sklep o prekinitvi izvršilnega postopka (točka 1 izpodbijanega sklepa), zoper odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka s pravnim naslednikom dolžnika (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa), zoper odločitev o zavrženju predloga za razveljavitev potrdila pravnomočnosti (točka 3 izreka) in zoper odločitev o zavrženju ugovora dolžnika (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa) se kot neutemeljene zavrnejo.

Pritožba dolžnika D. d.o.o. zoper izpodbijani sklep se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

1.)ugotovilo, da je bil izvršilni postopek prekinjen z 19.05.2005;

2.)da se izvršba, ki je bila dovoljena zoper prvotnega dolžnika D. d.o.o. nadaljuje s pravnim naslednikom dolžnika - družbenico A.K.;

3.)da se predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti, vložen dne 09.06.2005 zavrže;

4.)da se ugovor dolžnika, vložen dne 09.06.2006 zavrže;

5.)da je dolžan upnik dopolniti svoj predlog za izvršbo tako, da v zemljiški knjigi predlaga vpis lastninske pravice na pravnega naslednika dolžnika in

6.)da se upnikovi nadaljnji izvršilni stroški odmerijo v višini 1.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.01.2006 dalje do plačila.

Zoper ta sklep je v imenu prvotnega dolžnika, družbe D. d.o.o. in nove dolžnice A.K., vložil pritožbo pooblaščenec odv. M.S. in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz., da na ugovor nove dolžnice izpodbijani sklep razveljavi v 2. točki in ustavi izvršbo ter da upniku naloži povrnitev stroškov postopka. V pritožbi glede odločitve pod točko 1 in 2 izpodbijanega sklepa opozarja, da so sicer ugotovitve sodišča prve stopnje o izbrisu prvotnega dolžnika nesporne, da pa sta oba dolžnika izkazala, da je bila zoper izbris vložena ničnostna tožba po 41.čl. Zakona o sodnem registru. Ker je pravna veljavnost izbrisa iz sodnega registra predhodno vprašanje za odločitev o prekinitvi postopka, pa tudi za odločitev o nadaljevanju izvršbe, sodišče prve stopnje pa se o tem sploh ni izjasnilo, je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Podrejeno pa nova dolžnica z ugovorom izpodbija 2.točko izreka iz razloga, ker izvrševana terjatev ni prešla nanjo. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi glede 3. in 4.točke dispozitiva izpodbijanega sklepa napačna, saj je bil izbris prvotnega dolžnika iz sodnega registra ničen. Opozarjata tudi, da fikcije vročitve za pravne osebe zakon ne predpisuje.

Glede pritožbe družbe D. d.o.o.: Da je bila družba D. d.o.o. iz sodnega registra pravnomočno izbrisana je ugotovitev ki, kot je razvidno iz same pritožbe, ni sporna niti za pritožnika. Te družbe ni več in je z izbrisom dokončno izgubila lastnost pravne osebe. Ker pa iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe, ki je prenehala biti pravna oseba nikakor ni več mogoče oživeti, torej ponovno vzpostaviti njene pravne subjektivitete, tudi tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izbrisa v sodni register sklicujoč se na 41.čl. Zakona o sodnem registru (ZSR) ne more biti utemeljen. Posledica ugotovitve ničnosti bi bil teoretično lahko le izbris vpisa izbrisa, kar pa praktično niti ni mogoče. ZSR (ki je veljal v obdobju, ko je bila vložena ničnostna tožba, na katero se pritožnik sklicuje, glede obravnavanega vprašanja pa se tudi ZSReg ne opredeljuje drugače) v 41. čl. sicer na prvi pogled jasno ne navaja, da se z ničnostno tožbo po tem določilu lahko uveljavlja le ničnost vpisa subjekta v sodni register in da se ta zakonska določba ne more uveljavljati kot podlaga za ničnost vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra. Kakršenkoli dvom o tem pa odpravlja določba 42.čl. citiranega zakona. Po tej zakonski določbi mora namreč sodišče po pravnomočnosti ničnostne tožbe po uradni dolžnosti začeti postopek likvidacije subjekta vpisa. Likvidacija pa je le poseben način prenehanja družbe. Razlog za likvidacijo je v tem, da se nezakonito vpisana (ne pa morebiti tudi nezakonito izbrisana) družba izbriše iz sodnega registra. Že iz navedenega je torej jasno, da po 41.čl. ZSR ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do absurdne situacije, da bi moralo ob pravnomočni ugotovitvi ničnosti vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra sodišče nad to družbo izvesti postopek likvidacije. Dejstvo da sta "prejšnji in nova dolžnica" vložila tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa izbrisa torej nima nobenega učinka na ta postopek. Ker prvotnega dolžnika ni več, se ta zoper sklep tudi ne more pritožiti. S prenehanjem družbe, z njenim izbrisom iz sodnega registra, je prenehalo tudi pooblastilo pooblaščenca za zastopanje te družbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo, ki je bila vložena v imenu neobstoječega subjekta, zavrglo.

Glede pritožbe nove dolžnice: Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je bil prvotni dolžnik dne 19.05.2005 izbrisan iz sodnega registra na podlagi 35.čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in da je bil izbris objavljen v Uradnem listu RS. Glede na take ugotovitve pa je tudi pravilno zaključilo, da so podani razlogi za prekinitev postopka kot so opredeljeni v 3.tč. 1.odst. 205.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V nadaljevanju pa je tudi ugotovilo, da so podani vsi v zakonu predpisani pogoji, da se postopek nadaljuje zoper pravno naslednico izbrisane družbe, družbenico A.K. Pravna podlaga za tako odločitev pa je dejansko v 2.odst. 394.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) v zvezi s 4.odst. 27.čl. ZFPPod. Ker gre v obravnavanem primeru za izbris družbe z omejeno odgovornostjo je sicer podlaga za nadaljevanje izvršilnega postopka v 4.odst. 24.čl. ZIZ in ne, kot je pomotoma navedlo sodišče prve stopnje v 2.odst. 25.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pa na vsebino odločitve in njeno pravilnost niti ne vpliva. Že spredaj navedeno stališče, da že pojmovno ničnost vpisa izbrisa ni mogoča, pa kaže na to, da so pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na vložitev tožbe na ničnost vpisa, neupoštevne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nove dolžnice v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

Pooblaščenec dolžnikov je po izbrisu prvotnega dolžnika v njegovem imenu vložil predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in ugovor zoper sklep o izvršbi. Da je potrebno obe vlogi zavreči, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje, se strinja tudi pritožbeno sodišče. Iz samih vlog izhaja, da sta bili vloženi v imenu prvotnega dolžnika, družbe D. d.o.o. in sicer preko pooblaščenca. Ta pravna oseba pa je bila dne 19.05.2005 izbrisana iz sodnega registra. Od tedaj dalje in zato tudi v času vložitve omenjenih vlog ni več obstajala. Neobstoječ pravni subjekt ne more biti pravdna stranka (76.čl. ZPP) in zato tudi ne more vlagati nobenih vlog niti pravnih sredstev. S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala (1.odst. 101.čl. ZPP). Zato tudi pooblaščenec v imenu neobstoječe pravne osebe ne more vlagati nobenih predlogov oziroma vlagati pravnih sredstev. Ob takem stališču pa je odločitev sodišča prve stopnje, ko je obe vlogi zavrglo, popolnoma pravilna, pritožba nove dolžnice, ki je sicer v postopek vstopila kot pravna naslednica nekdanje družbe, pa neutemeljena.