Jedro

Projektant, ki je tožnika zastopal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je po tretjem odstavku 54. člena ZUP pooblaščen tudi za vložitev pritožbe zoper odločitev ter za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota (UE) Ptuj je z odločbo z dne 1. 9. 2009 (v obnovljenem postopku) razveljavila svojo odločbo št. 351-907/2005-4 (04062) z dne 9. 12. 2005, s katero je bilo tožniku izdano gradbeno dovoljenje za izvedbo montažnega prizidka k obstoječemu kiosku in hkrati tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za navedeno gradnjo zavrnila.

Tožnik je dne 7. 10. 2009 pri UE Ptuj zoper uvodoma navedeno odločbo vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s pritožbo. V zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je v pooblastilu, ki ga je dal družbi A. d.o.o., zapisano, da je družba pooblaščena za pripravo projektne dokumentacije in izdajo gradbenega dovoljenja. Ker ne gre za družbo, ki bi se ukvarjala z dejavnostjo pravnega svetovanja, sme pooblaščenec opravljati samo tista dejanja, za katera je izrecno pooblaščen. Iz predmetnega pooblastila pa ne sledi, da bi bila družba pooblaščena za sprejemanje odločb in vlaganje pravnih sredstev. Dne 29. 9. 2009 je A. obvestil tožnika, da zoper odločbo z dne 1. 9. 2009 ni vložil pritožbe, ker za to ni imel pooblastila. Iz tega sledi, da odločba tožniku ni bila vročena in da je zanjo zvedel šele 29. 9. 2009. To pa so opravičljivi razlogi, da ni vložil pritožbe. Glede na to, da mu je bila odločba izročena dne 29. 9. 2009, tožnik predlaga, da naj se dovoli vrnitev v prejšnje stanje in da naj se šteje, da je pritožba zoper odločbo z dne 1. 9. 2009, ki sledi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb upravnega postopka, vložena pravočasno.

UE Ptuj je s sklepom z dne 27. 10. 2009 tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnila. V obrazložitvi sklepa navaja, da iz priloženega pooblastila, ki ga je tožnik v postopku predložil dne 29. 6. 2009, izhaja, da je družba A. d.o.o. pooblaščena za zastopanje tožnika v postopku izdelave dopolnitve projektne dokumentacije prizidka k slaščičarni in pridobivanja gradbenega dovoljenja za omenjeno gradnjo, tako da lahko v imenu investitorja pridobiva vse dokumente, potrebne v postopku priprave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da je navedena družba pooblaščena za ves postopek in ne samo za posamezna dejanja; tožnik pa pooblastila tudi ni preklical, niti ga pooblaščenec ni odpovedal. Zato razlog za zamudo pritožbe ni podan, ker je bila odločba pravilno vročena tožnikovemu pooblaščencu.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, ker je po vpogledu v spisno dokumentacijo ugotovil, da nima zadržkov glede pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa, da s strani tožnika navedeni vzrok zamude roka za vložitev pritožbe zoper odločbo z dne 1. 9. 2009 ni upravičen.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper odločbo z dne 1. 9. 2009, vloženo dne 7. 10. 2009, s sklepom z dne 1. 2. 2010 zavrgel. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnika v postopku zastopala družba A. d.d., zato je bilo šteti, da je bila vročitev izpodbijane odločbe pravilno opravljena z vročitvijo tej družbi. Družba je odločbo prejela dne 3. 9. 2009, tako da seje rok za vložitev pritožbe iztekel dne 11. 9. 2009. Tožnik pa je pritožbo (skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje) vložil dne 7. 10. 2009. Glede na to, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo ugodeno, ker tožnik ni izkazal opravičljivih razlogov za zamudo, je tudi pritožba zoper odločbo z dne 1. 9. 2009 vložena prepozno. Ker pritožbe ni zavrgel že prvostopenjski organ, je o njej odločil pritožbeni organ.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je UE Ptuj dne 9. 12. 2005 izdala odločbo, s katero mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje in je v skladu z gradbenim dovoljenjem montažni prizidek tudi že zgradil. Nato je UE v obnovljenem postopku z odločbo z dne 1. 9. 2009 razveljavila odločbo z dne 9. 12. 2005 in istočasno njegov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za izvedbo montažnega prizidka zavrnila. Odločba z dne 1. 9. 2009 je bila vročena firmi A. d.o.o. dne 3. 9. 2009. Navedena firma je tožnika o prejeti odločbi obvestila dne 29. 9. 2009 in navedla, da pritožbe zoper to odločbo ni vložila, ker za to ni imela pooblastila. Pooblastilo ji je bilo namreč dano samo za urejanje postopka okrog projektne dokumentacije. Zato je tožnik po svojem pooblaščencu vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje hkrati s pritožbo. UE je s sklepom z dne 27. 10. 2009 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnila, drugostopenjski organ pa je z odločbo z dne 28. 1. 2010 pritožbo zavrnil. Glede na navedeno tožnik vlaga tožbo za odpravo sklepa UE Ptuj z dne 27. 10. 2009. Navaja, da se ne strinja se z razlogi, navedenimi v izpodbijanem sklepu, kakor tudi ne z razlogi, navedenimi v odločbi pritožbenega organa z dne 28. 1. 2010. V pooblastilu, ki ga je tožnik dal podjetju A. d.o.o., je v 1. odstavku res navedeno, da ga to podjetje zastopa v postopku izdelave dopolnitve projektne dokumentacije za prizidek k slaščičarni in pridobivanja gradbenega dovoljenja za omenjeno gradnjo, vendar je v 2. odstavku določen obseg pooblastila, da pooblaščenec v tožnikovem imenu pridobiva vse dokumente, ki so potrebni v postopku priprave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja. Meni, da če bi bil zapisan samo prvi odstavek pooblastila, bi vsekakor šlo za dano splošno pooblastilo, na podlagi katerega bi lahko pooblaščenec opravil tudi dejanje sprejema odločbe in bi lahko vložil tudi pritožbo. Vendar v danem primeru ni bilo dano splošno pooblastilo, saj sta pooblastitelj in pooblaščenec v 2. odstavku določila obseg pooblastila. Drugačno tolmačenje tega pooblastila je v nasprotju s tem, kar sta imeli v mislih stranki pooblastilnega razmerja in presega mandat, ki ga je dal pooblaščenec pooblastitelju. Vsa procesna dejanja bi v skladu z določbo 59. člena ZUP pooblaščenec lahko opravljal le, če ne bi bilo zapisanega 2. odstavka na pooblastilu. To dokazuje tudi dejanje, ki se je odvilo potem, ko je podjetje A. d.o.o. sprejelo odločbo in tožnika obvestilo, da v zvezi s prejeto odločbo ni ukrepalo, ker je imelo pooblastilo samo za urejanje postopkov okrog projektne dokumentacije. Zaradi tega tožnik upravičeno izpodbija sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Hkrati pa tožnik z isto tožbo izpodbija tudi odločitev drugostopenjskega organa v sklepu z dne 1. 2. 2010, s katero je bila zavržena njegova pritožba proti odločbi z dne 1. 9. 2009. Ker upravni organ o tej pritožbi vsebinsko ni odločal zaradi zmotne odločitve glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se tožnik v tem delu zavzema za to, da se drugostopna odločitev, torej sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba proti odločbi, s katero je bila razveljavljena odločba UE Ptuj z dne 9. 12. 2005 in zavrnjen njegov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje drugostopenjskemu organu. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da sklep UE Ptuj z dne 27. 10. 2009 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 28. 1. 2010 razveljavi in tožniku dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ter da naj šteje, da je pritožba, vložena dne 7. 10. 2009 proti odločbi z dne 1. 9. 2009, vložena pravočasno in da se sklep Ministrstva za okolje in prostor z dne 1. 2. 2010 razveljavi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje sklep prvostopenjskega upravnega organa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 27. 10. 2009 (potrjen z odločbo drugostopenjskega organa z dne 28. 1. 2010) in sklep drugostopenjskega organa o zavrženju pritožbe z dne 1. 2. 2010 .

Med strankama je sporno, ali je bila odločba prvostopenjskega upravnega organa z dne 1. 9. 2009 pravilno vročena tožeči stranki tedaj, ko je bila vročena njenemu pooblaščencu, podjetju A. d.o.o. in posledično, ali je bila pritožba tožnika, vložena dne 7. 10. 2009, skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, vložena pravočasno.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnika v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zastopal A. d.o.o. Slednji je projektantsko podjetje, ki je izdelalo projekt za izdajo gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je tožnik zahteval izdajo gradbenega dovoljenja. V skladu z določbo 3. odstavka 54. člena ZUP se za zastopanje lahko pooblasti tudi pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. Navedeno izhaja tudi iz določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki se nanašajo na projektanta in projektiranje. V skladu z navedenimi določbami sodišče nima pomislekov in to med strankama tudi ni sporno, da je bilo navedeno projektantsko podjetje tožnikov pooblaščenec. Kadar pa ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu (določba četrtega odstavka 88. člena ZUP). Zato je bila odločba prvostopenjskega organa z dne 1. 9. 2009 s tem, da je bila vročena pooblaščencu, pravilno vročena. Sodišče se namreč strinja s stališčem prvostopenjskega organa, da je bilo, glede na zgoraj navedeno vsebino pooblastila, ki je brez omejitev posameznih opravil in časovnih omejitev, pooblastilo dano za opravo vseh dejanj v postopku. Če namreč v pooblastilu meje niso določene, veljajo meje pooblastila, določene v 59. členu ZUP. To pa pomeni, da je bil pooblaščenec pooblaščen tudi za sprejem odločb, ki jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdaja upravni organ, kakor tudi za vložitev pritožbe zoper te odločbe.

Po določbi prvega odstavka 229. člena ZUP je treba pritožbo vložiti v roku, ki je določen za stranko; rok za pritožbo pa prične teči z vročitvijo odločbe stranki (drugi odstavek 235. člena ZUP). Če ima stranka pooblaščenca, je pravilna vročitev opravljena z vročitvijo odločbe pooblaščencu. Podjetje A. d.o.o. je odločbo z dne 1.9. 2009 prejelo dne 3. 9. 2009, kar izhaja iz podpisane povratnice, vložene v spis. Tožnik je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s pritožbo, za vložitev katere je bil v odločbi določen 8-dnevni rok, vložil dne 7. 10. 2009, kar pa je po poteku 8-dnevnega roka, ki se je iztekel dne 11. 9. 2009. Zato je prvostopenjski organ po presoji sodišča v izpodbijanem sklepu z dne 27. 10. 2009 pravilno navedel, da je bila vročitev odločbe z dne 1. 9. 2009 pravilno opravljena z vročitvijo tožnikovemu pooblaščencu, zaradi česar razlog za zamudo pritožbe ni podan in je pravilno odločil, ko je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil. Prav tako je tudi drugostopenjski organ v izpodbijanem sklepu z dne 1. 2. 2010 pravilno odločil, ko je pritožbo, vloženo po izteku 8-dnevnega roka od vročitve upravnega akta, kot prepozno zavrgel. Sodišče je po navedenem ugotovilo, da niso podani v tožbi uveljavljeni razlogi. Zato je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).