Jedro

Izločitev izvedenca se sme zahtevati le v 8 dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca, sicer se ta zahteva zavrže. ZPP ne določa kot obvezne vsebine pravnega pouka tudi pravni pouk glede načina in pogojev za uveljavljanje morebitne izločitve izvedenca.

Izrek

Pritožba toženca se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 6. 2010 zavrglo kot prepozno zahtevo toženca za izločitev sodne izvedenke J. B., S. ..., C., ki jo je sodišče določilo za izdelavo izvedeniškega mnenja klinično psihološke stroke s sklepom z dne 4. 5. 2010. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil toženec. V pritožbi je navajal, da je o njegovi zahtevi za izločitev izdala sklep sodnica, ne pa sodišče. Sodnica je bila na glavni obravnavi dne 13. 4. 2010 seznanjena, da ima toženec probleme z duševnim zdravjem in spominom. Na tej obravnavi pa je toženec tudi prosil, da se mu dodeli zagovornik po uradni dolžnosti ali pomoč preko BPP v Celju, ker se ne počuti sposobnega in enakopravnega v razmerju do tožnice in njene zagovornice, ki jo je tožnici dodelilo BPP v C. Njegova takšna prošnja je bila zavržena, s tem pa so mu bile kršene ustavne pravice in je bil spravljen v podrejen položaj napram tožnici. Sodnica bi morala glede na to, da je bila z vsem tem seznanjena, tožencu dati pravni pouk glede izvedenca, če se ne strinja z njim. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, določi drugo nepristransko izvedenko, sodnico pa zaradi pristranskosti izloči, kot to določa 41. čl. Zakona o kazenskem postopku. Toženca naj tudi oprosti plačila sodne takse in mu zaradi zdravstvenih problemov določi zagovornika po uradni dolžnosti preko organa BPP v C. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da je toženec zahtevo za izločitev izvedenke klinično psihološke stroke J. B., ki jo je sodišče določilo v predmetni zadevi izven glavne obravnave s sklepom z dne 4. 5. 2010 (in ki jo je toženec utemeljeval s tem, da želi izvedenca, ki ni iz Celja) vložil po preteku osmih dni od prejema sklepa o postavitvi izvedenke in na podlagi določbe II. odst. 247. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v primeru takšne postavitve izvedenca stranki dopušča, da sme izločitev izvedenca zahtevati le znotraj tega 8 dnevnega zakonskega roka. Toženec takšnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, pritožbeno ne izpodbija. Iz njih pa, glede na navedena zakonska določila, izhaja pravilnost izpodbijane odločitve. Te pa ne morejo omajati pritožbeni očitki o neupoštevanju toženčeve prošnje za dodelitev pravne pomoči po “zagovorniku po uradni dolžnosti” ali preko organov za brezplačno pravno pomoč. Takšen predlog toženca iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo dne 13. 4. 2010 niti ne izhaja. Tudi sicer pa pravdno sodišče v pravdnem postopku, ki ga vodi, možnosti in pristojnosti za dodelitev takšne pravne pomoči stranki nima. Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS 96/2004 – uradno prečiščeno besedilo, št. 23/2008) je pristojen za dodelitev takšne brezplačne pravne pomoči poseben organ za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča, na območju katerega ima prosilec prebivališče (31. a čl. ZBPP), na ta organ pa mora tisti, ki želi takšno pravno pomoč, tudi vložiti ustrezno prošnjo.

Iz izpovedbe toženca na naroku 13. 4. 2010 tudi ne izhaja, da ta ne bi bil poslovno sposoben in da bi mu zato sodišče moralo postaviti začasnega zastopnika. ZPP v zvezi s sklepom o določitvi izvedenca, če je ta izdan izven glavne obravnave, ne določa kot obvezne vsebine pravnega pouka tudi pravnega pouka glede načina in pogojev za uveljavljanje morebitne izločitve izvedenca. Takšne dolžnosti pa sodišču ob sami določitvi izvedenca ne nalaga tudi določba 12. čl. ZPP, ki sicer nalaga sodišču pomoč prava nevešči stranki, vendar le glede opravil, katera pravdna dejanja lahko opravi. Med ta pa uveljavljanje zahteve za izločitev izvedenca ne spada.

Po določbi I. odst. 15 ZPP v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje sodna pooblastila izvršuje, torej sodi sodnik posameznik, razen če zakon izrecno ne določa, da sodi senat. Za tovrstne spore, kakršen je predmeten, ZPP senatnega sojenja ne določa. Tako se izkažejo vsi pritožbeni razlogi pritožnika kot neutemeljeni. Zaradi navedenega in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izdanim sklepom sicer niso pripetile tudi nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (350/II ZPP v zv. s čl. 366 ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP). O zahtevi stranke za izločitev sodnika sodišča prve stopnje je po določbi čl. 73 ZPP pristojen odločati predsednik sodišča prve stopnje, o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks pa sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče do takšne zahteve oz. predloga toženca ni opredeljevalo.