Jedro

SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster.

Jasno je, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku, a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. členu OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med parcelo ID znak ... 171 in mejnimi parcelami z ID znaki ... 262/10, ... 262/6, ... 262/8, ... 262/9, ... 262/7 in ... 262/5 (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. in III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Uvodoma poudarja, da je pogoj za sodno ureditev meje njena spornost, predlagateljici pa v svojem predlogu nista podali nobenih trditev o spornosti meje parcel ... 262/6, ... 262/8 in ... 262/9 s parcelo ... 171. Brez podlage in neobrazložena je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med strankama sporna le meja med začetno in končno točko, nista pa sporni konkretni točki. Ti točki je izvedenec odkril na ogledu brez vabljenja udeležencev postopka. Dokaz o tem, kje se nahajajo v upravnem mejnem postopku nameščeni mejniki, ni bil izveden, zato tudi izvedenec v okviru svojega dela ni mogel preveriti, ali sta mejnika sploh nameščena in kje oziroma ali sta bila v vmesnem času kakorkoli premaknjena. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo grajanja takšnega postopanja že na samem naroku. Zgrešeni so razlogi sodišča, da določila Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v primeru javnega dobra ne prepovedujejo izravnave. Določila ZEN ne morejo razveljaviti generalne prepovedi prometa z javnim dobrim, ki jo določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ). Promet predstavlja vsakršno razpolaganje, torej tudi sklepanje dogovorov o izravnavi meje. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da so se taki dogovori domnevno sklepali tudi z drugimi udeleženci. Prva nasprotna udeleženka se je v postopku sklicevala na ničnost, zato bi jo moralo sodišče upoštevati. Iz dokazov jasno izhaja, da dogovora ni sklenila oziroma je od njega odstopila, ker se je pojavilo vprašanje ogrožanja prometne varnosti. Prometna varnost predstavlja utemeljen razlog za odstop. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo jasno izjavljene volje prve nasprotne udeleženke za odstop od dogovora, ji je v celoti odvzelo pravico do prostega urejanja razmerij. Odstop od pravnega posla je namreč enostranska izjava volje, ki ima posledice na obstoj pravnega posla, take posledice pa nastopijo, ko je druga stranka z odstopom seznanjena. Posledica odstopa je prenehanje veljavnosti pravnega posla in ta ne more konvalidirati po samem zakonu, ne po odločitvi sodišča, temveč zgolj po volji strank. Sodišče prve stopnje je s svojim postopanjem v celoti preseglo svoja pooblastila.

3. Predlagateljici v odgovoru na pritožbo predlagata, da jo pritožbeno sodišče v celoti zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno. Priglašata stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljici v odgovoru na pritožbo nista navedli, zakaj menita, da bi jo moralo pritožbeno sodišče zavreči. Pritožba prve nasprotne udeleženke je pravočasna, vložila jo je upravičena oseba in tudi sicer so izpolnjene vse predpostavke za njeno obravnavo, zato je pritožbeno sodišče o njej odločalo po vsebini.

6. Med udeleženci postopka ni sporno, da sta predlagateljici solastnici parcel z ID znaki ... 262/10, ... 262/6, ... 262/8, ... 262/9, ... 262/7 in ... 262/5 (slednje skupaj z drugim do sedmim nasprotnim udeležencem), prva nasprotna udeleženka pa je upravljavka parcele ID znak ... 262/7, ki je v naravi javna pot (cesta), v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro. Med udeleženci tudi ni sporno, da se je urejanje meje med naštetimi parcelami začelo v postopku pred Geodetsko upravo. Ker v tistem postopku ni bil podpisan dogovor o izravnavi meje (sporno je sicer, ali je bil kljub temu veljavno sklenjen), je Geodetska uprava predlagateljici pozvala k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (glede parcel ... 262/7, ... 262/10 in ... 262/5).

7. V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje (131. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sodišče druge stopnje uvodoma zavrača pritožbeno navedbo, da sploh niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje sodišča o meji med parcelo ... 171 in parcelami ... 262/6, ... 262/8, ...262/9, ker naj ta meja ne bi bila sporna. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, poziv upravnega organa (Geodetske uprave) k sprožitvi sodnega postopka ni pogoj za obstoj spornosti meje. O spornem prostoru govorimo, kakor hitro o poteku meje obstaja dvoje različnih stališč, četudi je stališče enega udeleženca očitno neutemeljeno.1 Da imajo predlagateljica in nasprotni udeleženci o poteku meje različni stališči, izhaja že iz samega predloga, sicer pa sta spornost meje predlagateljici dodatno pojasnili v prvi pripravljalni vlogi.

8. SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ).2 Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster. Sodišče prve stopnje je sledilo predlagateljicama in mejo uredilo tako, kot naj bi se dogovorile stranke v upravnem postopku. Takšna odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna.

9. Postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel je urejal ZEN.3 V 60. členu je določal, da gre za izravnavo meje, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za petsto kvadratnih metrov. Postopek evidentiranja urejene meje se lahko izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje. V tem primeru mora biti zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje priložen enoten elaborat izravnave dela meje, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata izravnave dela meje. Šteje se, da je izpolnjen pogoj o sporazumu o izravnavi dela meje, če je dana izjava o soglasju k izravnanemu delu meje v zapisniku mejne obravnave in če so zapisnik podpisali vsi lastniki sosednjih parcel, katerih del meje se je izravnal (šesti odstavek 61. člena ZEN). Med udeleženci ni sporno, da prva nasprotna udeleženka takšnega sporazuma ni podpisala, sporno pa je, ali se je k podpisu ustno zavezala. Tudi če to drži, je jasno, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku (OZ), a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. člen OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim4, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.

10. Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje je namreč zaradi svojega napačnega materialnopravnega izhodišča dokazni postopek v celoti usmerilo na ugotavljanje okoliščin o domnevno sklenjenem dogovoru o izravnavi meje in (nepotrebno) ugotavljanje vrednosti nepremičnine. Ni ugotavljalo vseh potrebnih dejstev v zvezi s katastrsko mejo (npr. o pravilnosti podatkov v katastru ipd.) in sodnemu izvedencu geodetu za tak potek meje ni naložilo izdelave elaborata geodetske storitve z vsemi predpisanimi sestavinami, potrebnimi za evidentiranje sodno urejenega dela meje v nepremičninske evidence (135. člen ZNP5). Takšne meje prav tako ni označilo s trajnimi znamenji (138. člen ZNP). Udeleženci postopka se zato o tem niso mogli izjaviti.6 V ponovljenem postopku bo moralo sodišče narok na kraju samem ponovno opraviti in tam (po ustrezno dopolnjenem dokaznem postopku) mejo tudi določiti ter jo v naravi označiti.7 Sodišče druge stopnje je v skladu s 355. členom ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP ocenilo, da samo ne more ustrezno dopolniti postopka, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. Na drugi strani razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek ne bosta povzročila hujše kršitve njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj potrebna dopolnitev postopka ni obsežna.

11. Pritožbeno sodišče je odločitev o pritožbenih stroških skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP pridržalo za končno odločbo.

1 V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 438. 2 Pri ureditvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim ne pride v poštev kriterij zadnje mirne posesti, temveč samo kriterij močnejše pravice (VSL sklep II Cp 892/2009, VSL sklep II Cp 104/2018 , VSL sklep II Cp 2213/2018, VSM sklep I Cp 488/2017). 3 ZEN se je uporabljal do 4. 4. 2022, ko se je začel uporabljati nov zakon, Zakon o katastru nepremičnin (ZKN). 4 Po drugem odstavku 3. člena Zakona o cestah so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa. Grajenemu javnemu dobru se lahko status odvzame samo po točno določenem postopku (247. člen Zakona o urejanju prostora, ZUreP-2). 5 Glej tudi 8. člen ZEN. 6 Prim. VSL sklep I Cp 3472/2015, VSC sklep Cp 514/2016, VSC sklep Cp 338/2019. 7 Na naroku na kraju samem se napravi skica, iz katere mora biti razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava (135. člen ZNP). Prim. VSL sklep II Cp 2211/2016.