Jedro

Dolžnikove premoženjske razmere se upoštevajo v okviru omejitev izvršbe v zakonsko določenih primerih, v nobenem primeru pa ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.

Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj širjenje ugovornih navedb v pritožbi ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor kot neobrazložen in neutemeljen, saj dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je upnica vzela 27.000,00 EUR, saj je dolg za preživnino znašal 27.000,00 EUR, iz Višjega sodišča v Celju pa še ni bilo odgovora. Prav tako je upnica zasegla celotno opremo in osebno garderobo, zato je ona dolžniku dolžna 20.700,00 EUR z obrestmi, o tem pa Višje sodišče v Celju še ni odločilo. Tudi sam bi torej moral od upnice dobiti denar in šele ko bo ta znesek plačan, se bo na višjem sodišču dogovorilo, kdo laže in kdo zavlačuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zatrjeval nobenega od ugovornih razlogov po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki preprečujejo izvršbo. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) in vanj ne sme posegati, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče pa dolžnik tudi ni zatrjeval, da je bil izvršilni naslov (v obravnavani zadevi je to sklep Okrajnega sodišča v Žalcu o delitvi skupnega premičnega premoženja z dne 25. 11. 2009, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 2. 9. 2010) razveljavljen, odpravljen ali spremenjen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Prav tako dolžnik ni zatrjeval, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). V izvršilnem postopku je uveljavljeno načelo formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova, zato ne more presojati njegove materialne zakonitosti in pravilnosti in iz tega razloga ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Drugi vidik tega načela pa je, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, zato upniku ne more prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova. Prav tako je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da se dolžnikove premoženjske razmere upoštevajo v okviru omejitev izvršbe v zakonsko določenih primerih, v nobenem primeru pa ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.

Dolžnik v pritožbi prvič dodatno navaja, da mu je upnica vzela 27.000,00 EUR, ker je dolg za preživnino znašal 27.000,00 EUR ter da mu je upnica zasegla celotno opremo in osebno garderobo, zaradi česar mu dolguje 20.700,00 EUR z obrestmi, o čemer Višje sodišče v Celju še ni odločilo. Teh, šele pritožbeno uveljavljanih navedb, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj takšne navedbe predstavljajo nova dejstva, ki ugovorno niso bila zatrjevana, širjenje ugovornih navedb v pritožbi pa ni dopustno. Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V pritožbenem postopku prvič uveljavljana dejstva glede denarnega zneska, ki naj bi ga upnica dolgovala dolžniku, zato ne morejo biti upoštevna, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kljub temu je dodati, da četudi bi dolžnik zgoraj navedena dejstva navajal pravočasno v ugovoru, z ugovorom ne bi uspel, saj tudi ta, ob že zgoraj obrazloženem, ne predstavljajo ugovornih razlogov, ki bi lahko preprečevali izvršbo, za odločitev v obravnavani zadevi pa so pravno nerelevantne pritožbene navedbe glede preživninske zadeve, o kateri po zatrjevanju pritožbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen, je zato pravilen, zato je ugovor skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

Zaradi neupoštevnih pritožbenih navedb in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).