Jedro

Če je tožena stranka po tem, ko je tožnik že dal izjavo v prošnji za azil, tožnika kot prosilca za azil še posebej zaslišala v azilnem postopku in je tudi izpodbijano odločbo oprla na to zaslišanje, je očitno začela z izvedbo rednega azilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 18.1.2006 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od pravnomočno končanega azilnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka sklicuje na določbi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena ZAzil in opisuje pospešeni azilni postopek po 2. odstavku 35. člena ZAzil. Pri tem navaja, da iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik podal prošnjo za azil 7.11.2005, zaslišan pa je bil 5.1.2006. Tožena stranka pa je odločila v pospešenem postopku na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil. Vendar, ker je tožena stranka zaslišala tožnika, je po mnenju sodišča prve stopnje začela redni azilni postopek po določbah ZAzil. Zato ni imela podlage, da odloča v skrajšanem postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil in zavrne tožnikovo prošnjo kot očitno neutemeljeno. Ker je tožena stranka tožnika zaslišala, bi po mnenju sodišča prve stopnje morala odločiti na podlagi rednega azilnega postopka in odločiti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ali ne. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbi, ker pri izdaji izpodbijanega upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka. Zaradi tega se sodišče prve stopnje tudi ni spuščalo v obravnavanje posameznih tožbenih navedb, ker bo lahko tožena stranka v ponovljenem postopku, po potrebi z dodatnim zaslišanjem tožnika, razčistila še vse nejasnosti oziroma nasprotja med tožnikovo izjavo oziroma zaslišanjem in podatki, ki jih predlaga tožnik.

Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja razloge v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo in še dodaja: Ni smiselno, da bi morala izvajati redni azilni postopek zgolj zato, ker je zaslišala tožnika kot prosilca za azil. Zaslišanje prosilca za azil se namreč razpiše zaradi razjasnitve določenih dejstev, ki so bila navedena v prošnji za azil. Če se pri razjasnitvi teh dejstev jasno pokaže, da prosilec za azil lažno navaja razloge za azil, ali kako drugače zlorablja azilni postopek, po njenem mnenju ni smiselno, da bi ugotavljala razloge za mednarodno zaščito po 1. členu ZAzil. To bi bilo v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter s stališčem najpomembnejših strokovnjakov s področja upravnega prava. V obravnavani zadevi je več kot očitno, da tožnik lažno predstavlja razloge za podelitev mednarodne zaščite, saj si njegove izjave nasprotujejo v večini bistvenih okoliščin. Zato se ji ne zdi smiselno, da bi sledila navodilu sodišča prve stopnje in v konkretni upravni zadevi vodila redni azilni postopek in s tem ugotavljala razloge za priznanje azila iz 1. člena ZAzil. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožnikovo tožbo kot neutemeljeno.

V odgovoru na pritožbo tožnik ponavlja svoje tožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (1. točka izreka sodbe in sklepa) pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka začela redni azilni postopek, ker je zaslišala tožnika. Zato je tudi sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo ter vrnilo zadevo v ponoven postopek toženi stranki. Če je namreč tožena stranka po tem, ko je tožnik že dal izjavo v prošnji za azil, tožnika kot prosilca za azil še posebej zaslišala v azilnem postopku in je tudi izpodbijano odločbo oprla na to zaslišanje, je očitno začela z izvedbo rednega azilnega postopka, zaradi česar je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 73. člena ZUS.