7. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 287/2000 z dne 28. 11. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 33/94 z dne 25. 2. 2000 se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo zneska 1.620.000 SIT, zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 287/2000 z dne 28. 11. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 33/94 z dne 25. 2. 2000 se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za izpraznitev stanovanja, ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v pravdnem postopku tožnice) za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine v znesku 1.620.000 SIT. Pritožnica je zoper tako sodbo vložila pritožbo, Višje sodišče v Kopru pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da Višje sodišče ni odgovorilo na vse njene pritožbene navedbe, predvsem tudi ne na njene trditve, da prvi toženec C. C. ni izpolnil obveznosti iz aneksa z dne 7. 4. 1993, zaradi česar je prišlo do prenehanja veljavnosti tega aneksa, da je pritožnica po podpisu omenjenega aneksa sklenila novo pogodbo z dne 15. 4. 1996 in da je sama plačala skoraj celotno kupnino (več kot 90 %) ter lastninsko pravico na stanovanju vknjižila v zemljiško knjigo.

Pritožnica meni, da je tako ostala brez pravne ocene svojih trditev v tožbi in nadaljnjih vlogah ter brez ocene svojih pritožbenih ugovorov.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper pravnomočno sodbo je v skladu z določbo 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 SIT. Z izpodbijanima sodbama sta sodišči odločili o dveh tožbenih zahtevkih z različno pravno podlago, in sicer o zahtevku za izselitev iz stanovanja in o zahtevku za plačilo uporabnine. V takem primeru se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

4.Pritožnica je v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 1997 tožbo razširila tako, da je poleg izselitve iz stanovanja zahtevala tudi plačilo uporabnine v znesku 1.620.000 SIT. Zahtevek za plačilo uporabnine je denarni zahtevek. Z izpodbijanima sodbama je bil ta zahtevek zavrnjen. Ker presega vrednost, določeno za dovoljenost revizije, je revizija zoper ta del izpodbijane sodbe Višjega sodišča dopustna. Pritožnica ni izkazala, da bi izkoristila to pravno sredstvo, zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

5.Ustavna pritožba pa je dovoljena zoper odločitvi sodišč o zahtevku za izselitev iz stanovanja. Gre za premoženjski nedenarni zahtevek, katerega vrednost je bila v tožbi označena na 100.000 SIT. V tem delu revizija ni dopustna in je zato izpolnjen pogoj iz 51. člena ZUstS. Navedbe pritožnice v ustavni pritožbi predstavljajo predvsem zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo, kršitev človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih ne izkaže.

6.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek pritožnice, da sodišči nista ocenili vseh njenih trditev v tožbi in nadaljnjih vlogah in še zlasti, da Višje sodišče ni ocenilo vseh njenih pritožbenih ugovorov. Vendar izpodbijanima sodbama tega ni mogoče očitati. Za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča sta sodišči prve in druge stopnje dovolj izčrpno obrazložili, prav tako sta se opredelili tudi do bistvenih navedb pritožnice. V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je pritožnica navedla, da naj bi "lastninsko pravico nad stanovanjem pridobila na podlagi prve pogodbe", to je pogodbe iz leta 1991, kar je Višje sodišče tudi upoštevalo v obrazložitvi svoje sodbe. V ustavni pritožbi pa pritožnica zatrjuje, da je takšna ugotovitev Višjega sodišča neresnična, saj je že v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 1997 navedla, da je postala lastnica spornega stanovanja na podlagi pogodbe z dne 15. 4. 1996, pri čemer Višjemu sodišču očita, da se je izognilo oceni te njene navedbe. Ker v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo pritožnica sploh ne omenja pogodbe z dne 15. 4. 1996, je njen očitek popolnoma neutemeljen.

7.Pritožnica ustavne pritožbe tudi ne more utemeljevati z navajanjem, da sodišče prve stopnje ni ocenilo njenih navedb v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 1997. Za obravnavo te kršitve je namreč treba upoštevati določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri je ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz ustavni pritožbi priložene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje je razvidno, da pritožnica navedene kršitve sodišču prve stopnje ni očitala.

8.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger