21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 1651/2004 z dne 16. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen pritožnikov zahtevek na plačilo razlike v plači. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožniku izdana listina ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi pritožniku dajala podlago za denarni zahtevek iz naslova premalo izplačane plače.

2.Zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Navaja, da je nepravilno stališče sodišča, da delavec nima pravice do izbire, ali bo uveljavljal premalo izplačane plače v postopku lastninjenja ali pa bo zahteval njihovo izplačilo v denarni obliki. Opozarja, da je bila dotedanja sodna praksa drugačna in je delavcem dovoljevala izbiro. Zatrjuje, da sodišče zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem, ki naj bi podal mnenje o razliki med izplačano plačo in pripadajočo plačo po kolektivni pogodbi, tožniku ni omogočilo enakopravnega sojenja, ki ga zagotavlja Ustava. Zaradi tega pritožniku naj ne bi bila zagotovljena enaka obravnava pred zakonom v primerjavi z drugimi državljani (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pritožnik se za utemeljevanje ustavne pritožbe v izogib ponavljanju sklicuje tudi na navedbe v pritožbi.

B.

3.Izpodbijana sodba temelji na materialnopravnem zaključku, da pritožniku izdana listina ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi pritožniku dajala podlago za denarni zahtevek iz naslova premalo izplačane plače. To stališče pa samo po sebi ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavnopravno relevanten bi bil lahko pritožnikov očitek o odstopu od sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka14. člena Ustave) je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pritožnik s pavšalno trditvijo, da je bila dotedanja sodna praksa drugačna, kršitve te pravice ni izkazal.

5.Z navedbami, da sodišče pritožniku ni omogočilo enakopravnega sojenja, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pritožnik uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. Vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Zahteva po enakem varstvu pravic namreč ne pomeni, da ima stranka v postopku pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokaz za odločitev v sporu ni bistven, ga ni dolžno izvesti. Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče zavrnilo zahtevek že po temelju, dokazi o višini vtoževane terjatve niso bili bistveni.

6.V zvezi s pritožnikovimi navedbami, naj Ustavno sodišče upošteva tudi njegove pritožbene navedbe, velja pojasniti, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presoje. Zato je treba v ustavni pritožbi argumente, ki naj bi jo utemeljili, izrecno navesti. S sklicevanjem na trditve, ki jih je pritožnik uveljavljal v pritožbi, ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan