Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena ZGD-1 veljajo tudi v primeru statusnega preoblikovanja družb, ko z oddelitvijo nastane nova družba.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa S. d.o.o., in sicer glede vpisa oddelitve z ustanovitvijo nove družbe E. d.o.o. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis oddelitve z ustanovitvijo nove družbe, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da D.R. ni več družbenik v kapitalu družbe M. d.o.o. - v stečaju, saj je s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, svoj poslovni delež v tej družbi odsvojil V.R. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa je bilo tudi zmotno materialno pravo in kršene določbe postopka. Določbe 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ni mogoče uporabiti pri ustanovitvi novih družb v okviru statusnih preoblikovanj. Ratio legis te določbe je namreč v načelu varstva javnega interesa, ki je v preprečevanju veriženja novih gospodarskih subjektov z namenom poskusa izogibanja plačila davčnih obveznosti. Po drugi strani pa je v primeru statusnih preoblikovanj varstvo upnikov zagotovljeno z drugimi mehanizmi, saj so upniki (tudi FURS) varovani tako, da se za vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi.
Pritožba predlagatelja ni utemeljena.
Kapitalska družba se lahko deli z oddelitvijo. Oddelitev se lahko opravi tudi s prenosom posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na novo družbo, ki se ustanovi zaradi oddelitve (prvi in četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Nova družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, katerih pravni subjekt je bila prenosna družba (šesti odstavek 623. člena ZGD-1).
V konkretnem primeru gre za oddelitev z ustanovitvijo nove družbe, pri čemer kot prenosna družba (predlagatelj vpisa) nastopa družba S. d.o.o., kot novoustanovljena družba pa družba E. d.o.o.. Pri obeh družbah nastopa kot družbenik D.R. Da bi lahko registrsko sodišče vpisalo ustanovitev nove družbe, mora predlagatelj vpisa (poslovodstvo prenosne družbe - 634. člen ZGD-1) predlogu predložiti tudi popolne podatke o novi družbi, ki se vpišejo v sodni register. Registrsko sodišče v obravnavani zadevi tudi po oceni pritožbenega sodišča ni moglo vpisati nove družbe v sodni register, saj njen družbenik D.R. ni izpolnil zakonskih pogojev za pridobitev statusa družbenika v novi družbi, upoštevaje ob tem, da v primeru omejitev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena ZGD-1 informacijski sistem e-VEM onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register (11. odstavek 10.a člena ZGD-1).
Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena ZGD-1 veljajo tudi v primeru statusnega preoblikovanja družb, ko z oddelitvijo nastane nova družba. V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil D.R. tudi edini družbenik družbe M. d.o.o., pri čemer je bila ta družba, ki je danes v stečaju, javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek (3. točka prvega odstavka 10. člena ZGD-1). Ugotovitve sodišča prve stopnje, da omenjeni pogoji iz prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 v konkretnem primeru ne bi bili izpolnjeni, obravnavana pritožba niti ne konkretno izpodbija, temveč v tej zvezi zgolj navaja in dokazuje, da je D.R. (po vložitvi konkretnega predloga) 2.10.2015 s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa poslovni delež v družbi M. d.o.o. prenesel na pridobiteljico V.R. S takšnim naknadnim prenosom poslovnega deleža(1) pa se družbenik družbe, ki je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ne more razbremeniti omejitve ustanavljanja novih družb. Omejitvi iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena ZGD-1 namreč prenehata, ko davčni organ izda potrdilo, da oseba oziroma kapitalska družba v kateri je ta oseba neposredno ali posredno udeležena v kapitalu z več 25 %, nima zapadlih neplačanih davčnih obveznosti (deveti odstavek 10.a člena ZGD-1). Tudi izpolnitev tega pogoja obravnavana pritožba z ničemer ne izkazuje.
Pritožbeno sodišče prav tako ocenjuje, da so za odločitev v konkretni zadevi pravno povsem neupoštevne tudi pritožbene navedbe v smeri, da pri statusnih preoblikovanjih ne more priti do oškodovanja upnikov. D.R. je bil namreč v relevantnem trenutku (družba je bila zaradi neplačila davčnih obveznosti dana na javno objavljeni seznam neplačnikov teh obveznosti) edini družbenik družbe M. d.o.o., katera sploh ni bila udeležena v konkretnem statusnem preoblikovanju. Zaradi tega njeni upniki (tudi FURS) sploh ne morejo biti varovani tako, da so za vse njene obveznosti, ki so nastale do vpisa delitve v register, solidarno odgovorne vse družbe, ki so bile udeležene pri delitvi.
Izpodbijani sklep je torej po oceni pritožbenega sodišča pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče (potem, ko je tudi ugotovilo, da niso podane tudi kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti) pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, ZSReg).
op. št. 1: Ključnega pomena je, da je bil D.R. družbenik v družbi M. d.o.o. v času, ko je postala družba neplačnik javnih obveznosti, oziroma je bila dana na seznam neplačnikov teh obveznosti na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek.