Jedro

Dejanje, ki je opisano v obtožnem predlogu ni kaznivo dejanje, saj v njegovem opisu niso navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo objektivne znake kaznivega dejanja, saj v opisu ni navedeno konkretno obdolženčevo ravnanje, ki bi kazalo na lažnivo prikazovanje oziroma prikrivanje dejanskih okoliščin in s tem obdolženčev goljufiv namen.

Izrek

Pritožba višje državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje obtožni predlog Kt 20681/2017 z dne 5. 2. 2018 zoper obdolženega D.F. zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun (96/I ZKP).

2. Zoper ta sklep se je pritožila višja državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ob predhodnem preizkusu obtožnega predloga pravilno ugotovilo, da dejanje, ki je opisano v obtožnem predlogu ni kaznivo dejanje, saj v njegovem opisu niso navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo objektivne znake kaznivega dejanja, saj v opisu ni navedeno konkretno obdolženčevo ravnanje, ki bi kazalo na lažnivo prikazovanje oziroma prikrivanje dejanskih okoliščin in s tem obdolženčev goljufiv namen. Navedena je zgolj obljuba obdolženca, da bo obveznosti po sklenjenih pogodbah redno poravnaval, kar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne konkretizira goljufivega ravnanja obdolženca, ampak gre zgolj za dolžniško-upniško razmerje, ki se obravnava po pravilih civilnega prava. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da so v obtožnem predlogu dovolj konkretizirane lažnive okoliščine, ker obdolženi nobenega od prejetih računov ni poravnal, ne more biti uspešna, saj se obdolžencu očita goljufija iz člena 211/I KZ-1, pri kateri mora biti goljufiv namen podan že ob sklenitvi pogodbe, zato dejstvo, da obdolženi ni reagiral niti na opomine, ni odločilno in ne more nadomestiti manjkajočih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v zvezi z njegovim goljufivim namenom.

5. Ker je napadeni sklep pravilen in zakonit, tožilska pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče o njej odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).