Jedro

Zahtevi iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, da je treba ugotoviti spremembo v premoženjskem stanju prosilca, ni moč zadostiti zgolj z ugotovitvijo, da bi prosilec v presojanem enoletnem obdobju imel premoženjsko stanje, zaradi katerega ne bi bil upravičen do BPP, temveč z realno spremembo v prosilčevem premoženjskem stanju.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 539/2004 z dne 27. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Organ za BPP je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je bila A.A. z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 539/2004 z dne 26. 3. 2004 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, ter da jo mora vrniti v znesku 2.264,12 EUR, v 15 dneh od prejema odločbe. V obrazložitvi je navedel, da je bila upravičenki z odločbo z dne 26. 3. 2004, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se je vodil pod opr. št. P 1303/2004. V odločbi je bila opozorjena, da mora v skladu z 41. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega je bila odobrena. Prav tako je bila opozorjena, da se skladno z 12. členom ZBPP ugotavlja njen finančni položaj glede na njene dohodke in prejemke, dohodke in prejemke njene družine ter glede na premoženje, ki ga ima. Iz naslova brezplačne pravne pomoči je bilo odvetnici izplačanih 2.264.12 EUR. Glede na to, da se je postopek za dodelitev začel v času veljavnosti prejšnjega Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 48/2001, 46/2004) se za postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi uporabljajo določila takrat veljavnega zakona. Takratni prvi odstavek 49. člena pa je določal, da če upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, razen če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč končan, tako spremeni, da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (npr. sprejem dediščine, darila, sprememba zaposlitve, dobitek pri igri na srečo). Postopek P 1403/2004 je bil pravnomočno končan 18. 10. 2006. Pristojni organ je pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči preverjal obdobje od pravnomočnosti sodbe in sicer od 19. 10. 2006 do 19. 10. 2007. Na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZBPP se za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki ni bila utemeljena, uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Za obdobje od 1. 10. 2006 do 30. 10. 2007 je pridobil podatke o neto plači od takratnega delodajalca Statistični urad Republike Slovenije. Iz pridobljenih dokazil je bilo ugotovljeno, da je upravičenka v navedenem obdobju prejela neto dohodek v višini 7.270,99 EUR. Tako je povprečni mesečni dohodek znašal neto 559,25 EUR. Ta znesek pa presega premoženjski cenzus določen v 13. členu ZBPP (višina minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo), kar izključuje upravičenkino pravico do brezplačne pravne pomoči. Minimalna neto plača v obdobju od 1. 10. 2006 do 30. 10. 2007 je bila 385,50 EUR. Upoštevajoč zgoraj navedeno je bila upravičenki neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, saj se je finančno stanje prosilke v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, končan, tako izboljšalo, da ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da je pred desetimi leti zaprosila za brezplačno pravno pomoč in dala vse verodostojne podatke. Takrat je bila zaposlena pri A. in ni prejemala minimalne plače. Prikazala je resnično stanje, ker so bili njeni dejanski prilivi veliko manjši od dejanske plače. Razložila je zakaj, njeni podatki pa so bili resnični in verodostojni in že prikaz uradnih odlivov je bil velik, dejanski prikaz njenega stanja pa še veliko slabši. Preden je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, je izrabila vse vire, da bi stanje rešila sama s kreditom, limitom in izposojo v B. zastavljalnici. Njeno stanje se leta ni izboljšalo. Po takratnem zakonu so ji upoštevali prilive dejanskega uradnega stanja, po enem letu pa se njeno stanje še zdaleč ni izboljšalo. Podaja dejansko stanje prilivov od pravnomočnosti sodbe od 19. 10. 2006 do 19. 9. 2007, 12 prilivov + dohodnina – kredit. V 12-mesečnem obdobju je bil priliv 5.084,019 EUR, odliv 792,33 EUR, na mesec torej 357,64 EUR. Ne šteje niti plač januar – februar 2007, ko je bil blokiran račun in to je bil njen minus, niti stroškov limita, ki so v enem letu dosegli cca. 120,00 EUR. Vsled tega prosi, da se jo razreši plačila v zvezi z odločbo. Od leta decembra 2012 je v penziji, ki znaša 506,28 EUR (obračunan je odtegljaj za dodatno zdravstveno zavarovanje). Pri zavodu za pokojnino se niso hoteli vključiti v kredit, ki se še vleče iz let nazaj in bo končan približno leta 2017, ker glede na višino penzije ni kreditno sposobna in tako ji v C. trgajo še nekaj čez 56,00 EUR in bo prejemala do leta 2017 le cca. 450,00 EUR. Predlaga, da se tožbi ugodi, saj je kljub službi in plači živela slabše kot brezposelna. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica kot upravičenka na podlagi odločbe z dne 26. 3. 2004 prejela brezplačno pravno pomoč v znesku 2.264,12 EUR. Sporno tudi ni, da v postopku za katerega ji je bila dodeljena BPP, ni uspela, ter da je sodba P 1303/2004 z dne 8. 11. 2005, pravnomočna z dnem 18. 10. 2006. Na podlagi določb ZBPP velja pravilo, da je treba izplačano BPP vrniti po končanem sodnem postopku za katerega je bila dodeljena. V primeru za prosilca ugodno rešene zadeve, kar naj bi bilo pravilo, ob pravilni uporabi določbe sedanjega 24. člena ZBPP, se izplačani znesek primarno povrne iz dosojenih stroškov, sicer pa iz glavnega zahtevka. Drugačna je situacija, če prosilec v postopku ne uspe. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 96/2004), če upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, razen, če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, končan, tako spremeni, da bi mogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (npr. sprejem dediščine, darila, sprememba zaposlitve, dobitek pri igri na srečo).

Tožena stranka ima prav, da je v obravnavani zadevi treba uporabiti citirano zakonsko določbo, saj je obdobje enega leta po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila BPP dodeljena, končan, potekalo od 19. 10. 2006 do 19. 11. 2007, torej pred veljavnostjo sedanje določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 23/08), ki določa štiriletno obdobje za vrnitev sredstev dodeljene BPP in pogoj, da se presoja premoženjsko stanje v okviru izboljšanja, da upravičenec ne bi bil več upravičen do BPP. Vendar pa je po mnenju sodišča tožena stranka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, ko je ugotavljala zgolj prejemke tožnice v obdobju od 1. 10. 2006 do 30. 10. 2007, ter dobljeni znesek primerjala s takratno višino minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo (povprečni mesečni dohodek 559,25 EUR; minimalna plača 385,50 EUR), ter na podlagi teh dejstev zaključila, da ta dejstva izključujejo upravičenkino pravico do brezplačne pravne pomoči. S tako argumentacijo je napačno uporabila prej citirano določbo prvega odstavka 49. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 96/2004), ki določa, da je treba za sporno obdobje ugotoviti, da se je upravičenčev položaj tako spremenil, da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (npr. sprejem dediščine, darila sprememba zaposlitve, dobitek pri igri na srečo).

Ob primerjavi s sedaj veljavno določbo prvega odstavka 49. člena ZBPP, ki določa vrnitev zneska, „če se je stanje upravičenca po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP“, je ugotoviti, da prejšnja določba terja primerjavo premoženjskega stanja na podlagi katerega je bila BPP dodeljena, s primerjavo premoženjskega stanja v enoletnem obdobju po pravnomočnosti. V oklepaju navedeni dogodki kažejo, da je treba pri presoji upoštevati spremenjeno premoženjsko stanje glede na premoženjsko stanje, ko mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena, sprememba pa naj bi kazala na to, da bi upravičenec zmogel delno ali v celoti povrniti stroške BPP. Zahtevi iz prejšnjega prvega odstavka 49. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 96/2004), da je treba ugotoviti spremembo v premoženjskem stanju prosilca, ni moč zadostiti zgolj z ugotovitvijo, da bi prosilec v presojanem enoletnem obdobju imel premoženjsko stanje, zaradi katerega ne bi bil upravičen do BPP. Tudi ne zadostuje sprememba prakse (na podlagi odločbe z dne 26. 3. 2004 je bilo ugotovljeno premoženje prosilke z upoštevanjem administrativnih prepovedi – upoštevanje sodbe Vrhovnega sodišča RS, I Up 794/2002 z dne 23. 10. 2002; v izpodbijani odločbi pa teh odlivov tožena stranka ne upošteva), temveč realna sprememba v prosilčevem premoženjskem stanju. V ponovnem postopku naj tožena stranka uporabi določbo prvega odstavka 49. člena ZBPP/2004 v skladu z navedenim stališčem Upravnega sodišča in ugotovi, ali pri tožnici obstajajo pogoji za vrnitev dodeljene BPP.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi napačno ugotovila dejansko stanje ter uporabila materialno pravo, zato je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.