Jedro

Po polnoletnosti mati ne zastopa več hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino po polnoletnosti je otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu (pravnomočno) naložilo, da mora za preživljanje hčere D. za čas od 23. 5. 2014 do 31. 8. 2014 plačevati 220,00 EUR, od 1. 9. 2014 dalje pa 180,00 EUR mesečne preživnine. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper odločitev o zavrnitvi višjega zahtevka za plačilo preživnine se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pojasnjuje, da D. stroški bistveno presegajo 390,00 EUR mesečno. Za knjige, zvezke in ostale potrebščine porabi precej več kot 20,00 EUR; še posebej, ker je letos maturantka. Tudi preostali stroški v šoli so višji od 10,00 EUR, dijaki zbirajo denar za kopiranje, predstave, filme, maturantski ples ... Nastali bodo še stroški vozniškega izpita. Občutno premalo je tudi 100,00 EUR mesečno za prehrano. To velja tudi za znesek za kozmetiko in osebno higieno. Zgolj frizer stane letno 120,00 EUR, čeprav ga D. v nasprotju s svojimi sošolkami obiskuje le enkrat na dva meseca. Za kozmetiko in osebno higieno gotovo porabi 40,00 EUR mesečno. Želela bi si tudi boljšo garderobo in modne dodatke. Strošek za obleko in obutev znaša najmanj 90,00 EUR mesečno. 20,00 EUR mesečno D. gotovo porabi za zdravila. Sodišče pa je prenizko ovrednotilo tudi stroške ogrevanja in režijske stroške. Izdatki za mesečno preživljanje D. znašajo 600,00 EUR mesečno. Poleg tega pritožnica še navaja, da je do aprila 2014 k hčerinemu preživljanju prispeval tudi dedek, ki je umrl in zdaj tega prispevka ni več.

Toženec je na pritožbo odgovoril in pojasnil, da še preživnino 180,00 EUR komaj zmore plačevati, tako da vsak mesec pride do negativnega stanja na tekočem računu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi med drugim ugotovilo, da je hči pravdnih strank D. T. 23 dni po vložitvi tožbe postala polnoletna. Pritožnica v pritožbi sicer navaja, da je dekle mladoletno, vendar s takšno golo trditvijo ne izpodbije dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je bila rojena 000 in da je bila ob izdaji sodbe torej stara več kot 18 let. Po polnoletnosti tožnica ne zastopa več svoje hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati(1), (2). Aktivno legitimirana za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino je polnoletna D. T., ki zahtevka ni postavila (in v tem postopku ni sodelovala). To je razlog, da tožbeni zahtevek na plačilo preživnine za čas po 16. 6. 2014 ni utemeljen. Višje sodišče je za čas od tedaj dalje pritožbo zavrnilo iz tega razloga.

Ali je prisojena preživnina ustrezno odmerjena glede na zakonske kriterije, je tako višje sodišče vsebinsko presojalo le za čas od vložitve tožbe (22. maj 2014) do polnoletnosti, dejansko za en mesec.

V zvezi s tem pa višje sodišče tožnici pojasnjuje, da mora sodišče ob prisoji preživnine vzpostaviti ustrezno ravnovesje med potrebami otroka, upoštevaje nujnost posameznih potreb otroka (primerjaj lestvico potreb v 129.a členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR, ki padajo od najbolj nujnih bioloških potreb do manj nujnih prostočasnih potreb na drugi strani)(3) in zmožnostmi njegovih staršev. V tej zadevi ni mogoče mimo ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica mesečno zasluži približno 300,00 EUR, toženec pa manj kot 900,00 EUR. Tožnica v pritožbi sicer navede, da “ima toženec prijavljeno“ podjetje za servis in prodajo avtomobilov, da ima prihranke ter višjo plačo od ugotovljene. A zgolj s takšnimi navedbami ne uspe izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Kakšni so bili v kritičnem času toženčevi dohodki, je sodišče realno ugotovilo s pregledom plačilnih list, da bi bili kaj višji, tožnica ni dokazala (konkretno pa niti zatrdila).

Skupaj starša torej zaslužita manj kot 1.200,00 EUR, s katerimi morata preživeti tudi sama. Ob takšnih zmožnostih staršev potrebe otroka preprosto ne morejo znašati 600,00 EUR. Stroški, ki jih v pritožbi kot prenizko ovrednotene izpostavlja pritožnica,(4) pač niso potrebni stroški. Tisti stroški, ki so in kolikor so potrebni, pa so v izpodbijani sodbi ocenjeni pravilno (prehrana – 100,00 EUR mesečno, šola – 55 EUR mesečno, stroški bivanja – 60 EUR mesečno, kozmetika in frizer – 20 EUR mesečno, obleka ter obutev – 60 EUR mesečno in drugi). Ocena vseh dekletovih potreb(5) na skupaj 390,00 EUR mesečno je torej povsem realna. Glede na zmožnosti D. staršev so potrebe ugotovljene korektno (12. točka izpodbijane sodbe), preživnina za čas do polnoletnosti pa pravilno prisojena ob upoštevanju kriterijev iz 1. odstavka 123. člena in 129.a člena ZZZDR.

Pritožbena novota, da je dedek, ki naj bi prispeval k dekletovemu preživljanju, aprila 2014 umrl, je presplošna, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Ni jasno, na kak način naj bi dedek prispeval – ali je šlo za kritje nujnih ali drugih potreb, morda darila ali kaj tretjega. Poleg tega pritožnica v zvezi s to trditvijo ne predlaga izvedbe nobenega dokaza.

Pritožba torej ni utemeljena. Podani tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Tako tudi: sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 1229/2008 z 29. 1. 2009. Op. št. (2): Drugače je pri zahtevku za plačilo preživnine za mladoletnega otroka, kadar sodišče o zahtevku odloča ob zahtevku za razvezo zakonske zveze ali po razpadu izvenzakonske skupnosti. Tudi tam gre sicer za zahtevek otroka, a ZZZDR daje staršema procesno legitimacijo za uveljavljanje otrokovih pravic (vzgoja in varstvo, stiki, preživljanje), sodišču pa nalaga, da ob razvezi odloči o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (1. odstavek 78. člena ZZZDR).

Primerjaj tudi: Sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 174/2003 s 15. 5. 2003. Op. št. (3): Tako: Višje sodišče v Ljubljani v sodbi IV Cp 1602/2014 z 11. 6. 2014. Op. št. (4): Meni, da bi hči rabila več denarja za kozmetiko, oblačila, modne dodatke, frizerja.

Op. št. (5): Gre namreč za oceno, ne pa matematični izračun – več o tem v sodbi, navedeni pod opombo št. 3.