Jedro

Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .

Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.

Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 30. 3. 2007 izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu tožnice za izdajo plačilnega naloga. Toženec, ki mu je bilo s plačilnim nalogom naloženo plačilo zneska 319,23 EUR s pripadki, je 9. 5. 2007 vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor s sklepom z dne 29. 7. 2009 zavrglo kot prepozen. Ob vročanju tega sklepa je bilo ugotovljeno, da je toženec 12. 5. 2007 umrl. Izdani sklep je sodišče prve stopnje nato vročilo vdovi A. A., ki je vložila pritožbo.

2. V pritožbi navaja, da je mož umrl le nekaj dni po tem, ko je vložil ugovor. Ker je bil zaradi bolezni razpet med domom in bolnico, je rok za ugovor zamudil. Sama ne ve, na kaj se sklep navezuje. Poudarja, da so se sama in oba otroka dedovanju odpovedali.

3. Tožnica odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožbo lahko vložijo le osebe, ki imajo za to procesno legitimacijo. Zakon daje tako legitimacijo stranki (glej 333. in 363. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči (glej 343. člen v zvezi z prvim odstavkom 346. in 366. členom ZPP).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec B. B. po vložitvi ugovora umrl. Pritožnica je sicer njegova vdova, a bi postala stranka tega postopka le, če bi bila hkrati tudi njegova dedinja in bi postopek sama ali po pozivu sodišča prevzela. Da ni dedinja, opozarja že sama, saj v pritožbi navaja, da se je dedovanju po pok. možu odpovedala. Da to drži, potrjuje v spis vložen pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Radovljici D 172/2007 z dne 1. 9. 2008. Iz tega sklepa tako izhaja, da se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena in jo je moralo pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenih določil ZPP zavreči. 7. Gleda na dosedanje postopanje sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče dodatno opozarja, da odločitev o zavrženju pritožbe ne pomeni, da je sklep o zavrženju ugovora z dne 29. 7. 2009 s tem postal pravnomočen.

8. Sodišče prve stopnje je namreč v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje zato (ob upoštevanju 205. člena ZPP) najprej s sklepom ugotoviti, da je postopek od 12. 5. 2007 dalje prekinjen, nato pa ga bo nadaljevalo z njegovo pravno naslednico (to je Republiko Slovenijo1) in sicer tako, da jo bo skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP pozvalo, da prevzame postopek. Z dnem vročitve poziva se bo postopek nadaljeval po sili zakona. Šele v tej fazi postopka bo sodišče prve stopnje izdani sklep o zavrženju ugovora2 lahko vročalo pravni naslednici toženca, ta pa se bo v zakonskem roku, če se bo za to odločila, lahko pritožila.

1 Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija v celoti vstopi v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki so prešle v njeno last. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika. Prevzemu postopka se Republika Slovenija ne more upirati. Več o tem glej: K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, UL RS 2009, stran 68; K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Zapuščina brez dedičev, Pravna praksa, 2005, št. 24; N. Gavella, Nasljedno pravo, Narodne novine, 2008, stran 244 ter naslednje; odločbe VSL II Cp 1380/2003, III Cp 3010/2010 in I Cp 3586/2010. 2 Sklep o zavrženju ugovora je sodišče prve stopnje izdalo že po smrti toženca, torej v času, ko je že prišlo do prekinitve postopka. Ne glede na določilo 207. člena ZPP pa tako ravnanje sodišča prve stopnje ni v nasprotju z določili ZPP. Sklep o izdanem plačilnem nalogu je bil namreč izdan in vročen še pred prekinitvijo, pred prekinitvijo pa je bil vložen tudi ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo.