Up-415/03 - 7

9. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. ml., na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Ž. Ž., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. ml. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 7/2003 z dne 4. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 406/2002 z dne 13. 12. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, s katero mu je bila v postopku t. i. neprave obnove izrečena enotna kazen treh let in treh mesecev zapora. Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišča, po katerem se v že prestano kazen zapora ne more všteti pripora, odrejenega v neki drugi zadevi, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Zatrjuje tudi, da izpodbijani akti pri vštevanju že prestane kazni zapora napačno navajajo, da je prestajanje nastopil dne 17. 6. 2002 in ne 13. 6. 2002, ko so po njegovem mnenju prenehali razlogi za pripor.

V zvezi s predlogom za obravnavo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev navaja, da zaradi dolgotrajnega postopka ne more čakati na odločitev Vrhovnega sodišča, kamor je vlogo poslal že pred meseci. Predlog pa obrazloži s tem, da je že tri leta in štiri mesece v zaporu, da je zelo bolan ter da po šestnajstih mesecih prestajanja kazni zapora še ni bil razporejen na oddelek, bil pa je v tem času že petkrat hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici.

B.

Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so formalno in vsebinsko izčrpana vsa pravna sredstva. Iz ustavne pritožbe je razvidno, da je pritožnik zoper izpodbijano pravnomočno sodno odločbo na Vrhovno sodišče vložil izredno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo odločeno.

Z očitkom o nepravilno ugotovljenem datumu nastopa prestajanja kazni zapora pritožnik izpodbija ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani sodni odločbi. Ker izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti iz tega razloga ni mogoče vložiti, je bilo treba najprej ugotoviti, ali je pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe v tem delu izčrpal razpoložljiva pravna sredstva. Iz ustavne pritožbe in izpodbijane sodbe pritožbenega sodišča ni razvidno, da bi pritožnik navedeni očitek vsebinsko uveljavljal v pritožbi kot rednem pravnem sredstvu. Ker zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih), te domnevne kršitve pritožnik iz navedenega razloga ne more uveljavljati v ustavni pritožbi zoper izpodbijane akte.

Glede preostalih očitkov, naperjenih proti izpodbijani sodni odločbi, pritožnik predlaga obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva. Po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

Ker v obravnavanem primeru očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic ni izkazana, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za predčasno obravnavo kumulativno izpolnjena oba pogoja.

Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena. ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer