Jedro

Čeprav so toženčeva dejanja, kot so varanje in intimno zavračanje, z vidika tožnice nemoralni, to samo po sebi ne pomeni, da gre za protipravno ravnanje, ki bi lahko bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Pravo priznava odškodnino za nepremoženjsko škodo le v primerih, ko gre za resne in hujše kršitve osebnostnih pravic, kot so integriteta, čast ali dostojanstvo. Toženčeva ravnanja, čeprav žaljiva, ne predstavljajo tako intenzivnega posega, da bi presegla prag običajnih življenjskih nevšečnosti v istovrstnih situacijah. Duševne bolečine in telesne bolečine, ki so se pri tožnici kazale v obliki glavobolov in nespečnosti, so življenjsko izkustveno normalne posledice, do katerih pride ob tako stresnih dogodkih, kot je razveza zakonske zveze.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica), s katerim je od tožene stranke (v nadaljevanju toženec) zahtevala plačilo 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje do prenehanja obveznosti in povrnitev pravdnih stroškov.

2.Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da vtožuje odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki jo je najmanj dve leti trajanja njune zakonske zveze na skrivaj varal z drugo žensko in ji v tem času lagal, jo zavajal, bil do nje poniževalen ter krivdo za svoje nezadovoljstvo s tožnico prenašal nanjo. V tem času jo je intimno zavračal iz razloga, ker se je zredila, jo zavajal in čustveno zlorabljal. S tem je posegel v njene osebnostne pravice do duševne in telesne integritete in do osebnega dostojanstva (24. in 35. člen Ustave RS). Duševne bolečine so zaradi svoje intenzivnosti rezultirale v telesnih bolečinah, in se kazale zlasti glavobolih, nespečnosti in slabem počutju. Vsa ta škoda pa je v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem toženca. Duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic so izrecno pravno priznana škoda (prvi odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Meni, da ni razumnega razloga, da kot pravno priznana škoda ne bi veljale posledice posegov v duševno integriteto zakonca kot so npr. laganje o intimni zvestobi, zavajanje glede zvestobe, poniževanje, saj je izkustveno znano, da lahko takšna ravnanja pustijo pri prizadeti osebi zelo hude posledice. Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

6.Tožnica v predmetni zadevi vtožuje odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki je tožnico najmanj dve leti trajanja njune zakonske zveze na skrivaj varal z drugo žensko in ji v tem času lagal, jo zavajal, bil do nje poniževalen ter krivdo za svoje nezadovoljstvo s tožnico prenašal nanjo. V tem času jo je intimno zavračal iz razloga, ker se je zredila, jo zavajal in čustveno zlorabljal. S tem je posegel v njene osebnostne pravice do duševne in telesne integritete in do osebnega dostojanstva (24. in 35. člen Ustave RS).

7.V zakonskem razmerju so konflikti, nesoglasja in čustvene nevšečnosti pogosti in običajni. Tudi neprijetni občutki, kot so razočaranje, jeza ali prizadetost zaradi neizpolnjenih pričakovanj, so del dinamike vsakega odnosa. V zakonski zvezi se pričakuje, da partnerja prevzemata določeno tveganje za čustvene posledice, saj so ti odnosi po naravi kompleksni in čustveno intenzivni.

8.Čeprav so toženčeva dejanja, kot so varanje in intimno zavračanje, z vidika tožnice nemoralni, to samo po sebi ne pomeni, da gre za protipravno ravnanje, ki bi lahko bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Pravo priznava odškodnino za nepremoženjsko škodo le v primerih, ko gre za resne in hujše kršitve osebnostnih pravic, kot so integriteta, čast ali dostojanstvo. Toženčeva ravnanja, čeprav žaljiva, ne predstavljajo tako intenzivnega posega, da bi presegla prag običajnih življenjskih nevšečnosti v istovrstnih situacijah. Duševne bolečine in telesne bolečine, ki so se pri tožnici kazale v obliki glavobolov in nespečnosti, so življenjsko izkustveno normalne posledice, do katerih pride ob tako stresnih dogodkih, kot je razveza zakonske zveze.

9.Odškodnina za nepremoženjsko škodo se priznava samo, če ji pravni red priznava pravno sankcijo. To pomeni, da lahko sodišče odškodnino prisodi samo za tisto nepremoženjsko škodo, ki je pravno priznana. Iz določbe 179. člena OZ izhajajo štiri oblike priznanih nepremoženjskih škod in sicer povzročene telesne bolečine, duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. Stališče, da zgolj kršitev oziroma poseg sam po sebi še ne opravičuje prisoje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, je v pravni teoriji in sodni praksi utrjeno in nesporno. Vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti povzročitelja izpolnjene tudi ostale predpostavke civilnega delikta: poleg škode in protipravnega ravnanja še vzročna zveza med ravnanjem in škodo. Ker v danem primeru ni podana protipravnosti ravnanja toženca, niso podane vse predpostavke civilnega delikta, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP). Svoje stroške odgovora na pritožbo krije sam tudi toženec, ker ni doprinesel k razrešitvi zadeve.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179, 179/1