Jedro

ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Toda analogna uporaba 20. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP privede do ugotovitve, da se po izdaji sklep o izvršbi ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za izvršbo je Okrajno sodišče v Š.

Obrazložitev

Upnica je 20.4.1993 vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave 4.800,00 tolarjev z rubežem in ocenitvijo premičnih stvari dolžnice v njenem stanovanju ter s prodajo teh stvari. Dne 21.4.1993 je tedaj še Temeljno sodišče v C., enota Š. izdalo sklep o izvršbi, dne 2.11.1993 pa še sklep o delni ustavitvi izvršbe. Ob opravi rubeža je sodišče ugotovilo, da se je dolžnica preselila na naslov K., G., in je izdalo sklep, s katerim je izreklo, da ni krajevno pristojno za nadaljevanje postopka in da bo zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v R. Slednje pa je sprožilo spor o krajevni pristojnosti in preko Višjega sodišča v Ljubljani predlagalo, da odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Predlog je utemeljen.

Upnica je vložila predlog za izvršbo pri sodišču, na katerega območju je imela tedaj dolžnica svoje prebivališče. Temeljno sodišče v C., enota Š. oz. sedaj Okrajno sodišče Š., ki je bilo po določilu 69. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP, Ur. l. SFRJ št. 20/78 do 35/91 in RS št. 55/92) izključno krajevno pristojno, je izdalo sklep, s katerim je dovolilo izvršbo, nato pa še sklep o delni ustavitvi izvršbe.

Ker ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno, je treba po določilu 14. člena ZIP uporabiti določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92). Tu je v drugem odstavku 20. člena določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno in je kot zadnji trenutek določen tisti del postopka, ko se končajo pripravljalna dejanja in se začne odločanje o (tožbenem) zahtevku. V izvršilnem postopku je to čas do izdaje sklepa o izvršbi, po izdaji sklepa o izvršbi pa se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno. To potrjujejo tudi določila ZIP za primere, ko dolžnik ugovarja nepristojnost po 1. točki 50 člena. Tedaj sodišče v primeru, ko ugovoru ugodi, razveljavi tudi svoj sklep in opravljena dejanja ter odstopi predlog pristojnemu sodišču (tretji odstavek 53. člena ZIP).

Potemtakem je stališče Okrajnega sodišča v R., ki je sprožilo spor o pristojnosti, pravilno, zaradi česar je vrhovno sodišče odločilo, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.

Opozoriti pa je treba, da ta odločitev ne velja nujno za ves čas izvršbe, saj lahko pride ob morebitnem dolžničinem ugovoru krajevne nepristojnosti do prenosa le-te (tretji odstavek 53. člena ZIP) ali ob upnikovem predlogu, naj se izvršba opravi pred drugim sodiščem do prenosa izvedbe izvršbe (tretji odstavek 70. člena ZIP).