Jedro

Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ocena uspešnosti dokazov, ter s tem njihove dokazne vrednosti, ne sloni le na njihovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njihovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec tožnici plačati 2.707 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 450 EUR za obdobje od 21. 10. do 22. 10. 2018 (II. tč. izreka). Odločilo je, da mora toženec tožnici povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (III. tč. izreka).

2.Toženec v pritožbi izpodbija sodbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP1 ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je sodišče nekritično sledilo neizkazanim navedbam tožnice. Obrazložitev je pomanjkljiva, zato sodbe na več mestih ni mogoče preizkusiti. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. Navedbe direktorja tožnice in priče so kontradiktorne. Komunikacija med strankama je po njuni izpovedi potekala po elektronski poti. Na ta način naj bi komunicirali tako v fazi izvedbe storitev kot tudi glede plačila računov. Tožnica naj bi tožencu poslala račune, toženec pa naj bi odgovarjal in ji obljubljal plačilo. Kljub temu je tožnica predložila le dve elektronski sporočili, in sicer z dne 22. 8. 2018 ter z dne 4. 9. 2018. Predložila ni nobene druge elektronske komunikacije glede oprave storitev, računov oziroma plačil. Sklicevanje sodišča zgolj na omenjeni elektronski sporočili je pavšalno in ne more vzdržati. Zlasti tožnica ni izkazala, da bi toženec pri njej naročil izvedbo letalskega prevoza. Predloženo DHL potrdilo o pošiljki ne izkazuje, da je tožnica sodelovala pri izvedbi prevoza. Tudi iz Predračuna št. 1/2018 ne izhaja, da bi ga toženec podpisal in odobril, saj je podpis povsem drugačen kot podpis toženca v njegovem potnem listu.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane sodbe zadostna, razumljiva in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče je za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.

6.Tožnica v tem postopku zahteva 2.707 EUR kot plačilo za organizacijo ladijskega in letalskega prevoza toženčevih stvari iz Ljubljane v Avstralijo ter kot povračilo s tem povezanih stroškov. Zahtevek utemeljuje z ustnim dogovorom strank o organizaciji prevozov, toženec pa se mu upira z ugovorom, da do dogovora ni prišlo. Sodišče prve stopnje je zahtevku pretežno ugodilo (zavrnilo je le manjši del obrestnega dela zahtevka), saj je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je toženec tožnici naročil organizacijo tako ladijskega kot letalskega prevoza, se ji za to zavezal plačati, tožnica je naročene posle opravila, toženec pa ji zanje ni plačal. Čeprav pritožnik zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. ZPP, je srž pritožbenih navedb usmerjena le v grajo dokazne ocene in (ne)pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče njegovim navedbam ne more slediti.

7.Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Pri odločitvi se je oprlo na izpovedi direktorja tožnice in priče A. A., ki sta skladno in po presoji sodišča prve stopnje prepričljivo potrdila obstoj ustnega dogovora, izvedbo dogovorjenih storitev, izstavitev računov tožencu ter nesporno dejstvo, da toženec računov ni plačal. Njuni izpovedi nista protislovni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na obstoj dogovora, kakršnega sta potrdila oba zaslišana, ter izvedbo storitev, posredno kažejo tudi predložene dokazne listine. Ocena uspešnosti dokazov z zaslišanjem direktorja tožnice in priče, ter s tem njune dokazne vrednosti, torej ne sloni le na njuni notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njuni prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP, in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

8.Glede na pojasnjeno ni utemeljen pritožbeni očitek, da zgolj dve predloženi elektronski sporočili ne zadostujeta za ugotovitev izkazanosti navedb tožnice in da je sklicevanje nanju zgolj pavšalno. Sodišče prve stopnje je njuno vsebino ustrezno povzelo in ovrednotilo. V sporočilu z dne 22. 8. 2018 je toženec tožnici poslal fotokopijo svojega potnega lista, v sporočilu z dne 4. 9. 2018 pa je potrdil osnutek tovornega lista. Ugotovljena vsebina sporočil ima tudi po presoji pritožbenega sodišča pomembno dokazno vrednost in jo je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo. Ob tem iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, da sporočili, skupaj z drugimi listinami, le posredno kažeta na obstoj ustnega dogovora, o katerem sta sicer prepričljivo in skladno izpovedala oba zaslišana. Iz izpovedi izhaja, da je toženec naročilo oddal priči in pri tožnici zaposlenim "operativcem", pri čemer sta priča in toženec v fazi sklepanja dogovora govorila po telefonu in v živo. Po presoji pritožbenega sodišča ni odločilno dejstvo, da sta zaslišana o okoliščinah sklenitve in izpolnitve dogovora izpovedala natančneje ter potrdila obstoj obsežnejše elektronske komunikacije med strankama, ki je tožnica ni predložila v obliki listinskih dokazov. Tožničina dokazna ponudba je bila zadostna za ugotovitev odločilnih dejstev, toženec pa ob tem ni podal svojih dokaznih predlogov.

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede neizkazanosti izvedbe letalskega prevoza. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tudi s tem v zvezi izhaja prepričljiva sinteza več izvedenih dokazov, kateri pritožbeno sodišče pritrjuje. Prepričljiva je namreč obrazložitev, da dogovor o tem konkretnem prevozu in njegova izvedba izhajata iz izpovedi direktorja tožnice, deloma iz izpovedi priče, potrjujejo pa ju tudi podatki v predloženih listinah, zlasti v predračunu št. 1/2018, potrdilu DHL o prejemu pošiljke in tovornem listu DHL. Tudi v tem primeru gre za skladnost več posrednih listinskih dokazov, ki šele vsi skupaj in v povezavi z izpovedjo zaslišanih potrjujejo navedbe tožnice. Zato ni bistveno, da iz samega DHL potrdila ne izhaja, da je tožnica sodelovala pri izvedbi prevoza. Tudi to dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo šele v povezavi z ostalimi dokazi. Prepričljivo je tudi stališče, da na tožničino sodelovanje pri prevozu kaže že dejstvo, da je tožnica sploh razpolagala z omenjenimi toženčevimi dokumenti. Iz vseh navedenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje tudi stališču, da niti ni odločilno, ali je predračun res podpisal toženec osebno ali ne. Tudi v tem primeru gre le za enega izmed posrednih listinskih dokazov, ki sam zase ni odločilnega pomena.

10.Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

11.Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.