Jedro

Po določbi 2. točke drugega odstavka 214. člena ZD sodišče navede v sklep o dedovanju nepremičnino, s podatki iz zemljiške knjige.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep o dedovanju.

Obrazložitev

1. S sklepom o dedovanju opr. št. D 98/2017 z dne 13. 3. 2017 je sodišče prve stopnje v zapuščinskem postopku ugotovilo, da zapuščina zapustnika po doslej znanih podatkih obsega 1/2 premičnin katastrska občina 1084 - X., parceli 446/4 in 448/2, denarna sredstva, 154 delnic in osebni avto znamke Volkswagen Passat letnik 2007. Kot dediče na podlagi zakona je razglasilo zapustnikovo vdovo M. M., zapustnikove hčeri S.M., zapustnikova hči S. M. in zapustnikovega sina D. M. vsakega do 1/4 zapuščine. Nato je odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju, na teh pri zapustniku do 1/2 solastnih nepremičninah katastrska občina 1084 X.; parceli 446/4 in 448/2 vpiše lastninska pravica na imena: M. M. do 2/8 zapuščine, na zapustnikovo hči S. M. in zapustnikovo hči S. M. se vpiše lastninska pravica za vsako do 3/8 zapuščine. Ker so stranke dosegle dedni sporazum, pa je z osebnim avtom znamke Volkswagen Passat letnik 2007 upravičena v celoti razpolagati S. M. 2. Zoper takšno odločitev se pritožujejo vsi štirje dediči. Podajajo laično pritožbo, v kateri smiselno uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajajo, da je na zapuščinski obravnavi bilo rečeno, da je pokojni oče in mož M. M. bil polovični lastnik nepremičnin parc. št. 446/4 in 48/2. Dediči pa sedaj ugotavljajo, da je sodišče spregledalo očetovo lastništvo na nepremičninah, saj je bil pokojni M. M. v celoti lastnik nepremičnin. To je dokazano z notarskim zapisom Izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 3. 4. 1998, ki ga je sestavil notar Marko Fink pod opr. št. SV 205/98. Polovico svoje nepremičnine je M. M. za časa življenja izročil svojemu sinu M. M., za drugo polovico nepremičnin pa je določil, da preide lastninska pravica na njegovega sina šele po njegovi smrti. M. M je umrl 26. 12. 2010, po njegovi smrti pa je tako M. M. postal lastnik celotnih nepremičnin. Zaradi ugotovitve, da je pokojni bil v celoti lastnik nepremičnin, se posledično sklep o dedovanju z dne 13. 3. 2017 izpodbija, saj se dedujejo celotne nepremičnine in ne polovica, zato se dedič D. M. ne odpoveduje dedovanju in želi biti vključen v postopek dedovanja kot enakovreden dedič. Sklep sodišča naj se popravi, tako da se upoštevata celotni nepremičnini ter, da se celotna zapuščina razdeli na štiri dele, osebni avto pa se prepiše na M. D. V prilogi prilagajo kopijo notarskega zapisa in kopijo Sklepa o dedovanju po pokojnem M. M..

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Na naroku na zapuščinsko obravnavo po pokojnem M. M. dne 13. 3. 2017 je sodišče na podlagi dokumentov v spisu in navedb dedičev ugotovilo, da zapuščina zapustnika obsega 1/2 nepremičnin katastrske občine 1084 - X. in sicer parceli 446/4 in 448/2, v ocenjeni vrednosti. Ugotovilo je še, da je zapustnik imel premično premoženje. Navzoči dediči so se nato k dedovanju priglasili, dedič D. M. pa je svoj dedni delež odstopil sodedinjama S. in S. M., vsaki do enakega deleža. Ti dedinji sta izjavili, da sprejemata svoje zakonite in odstopljene dedne deleže na nepremičnem in premičnem premoženju, da pa odstopata svoja dedna deleža na osebnem avtomobilu sodedinji S. M., ki osebni avto deduje v celoti. Sodišče je nato izdalo sklep o dedovanju s takšno vsebino glede obsega zapustnikovega premoženja, kot je bila ugotovljena na zapuščinski obravnavi na podlagi dokumentov v spisu, to je aktualnih zemljiškoknjižnih izpiskov in navedb dedičev. Zapuščino je nato razdelilo na podlagi zakona in dednega dogovora med dediči. Ta sporazum je nato sodišče prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 214. člena ZD umestilo kot sporazum, v sklep o dedovanju in je tako sporazum postal sestavni del Sklepa o dedovanju D 98/2017 z dne 13. 3. 2017. Ker so dediči takšen sporazum glede delitve premoženja in odstopanja zakonitih dednih deležev sklenili na naroku za zapuščinsko obravnavo, lahko takšen sporazum zato izpodbijajo le s posebno tožbo, ne pa z rednim pravnim sredstvom.

5. Glede vsebine pritožbe o obsegu zapustnikovega nepremičnega premoženja, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti in v času zapuščinskega postopka, pritožbe prav tako niso utemeljene. Po 2. točki drugega odstavka 214. člena ZD, mora sodišče v sklepu o dedovanju navesti nepremičnine s podatki iz zemljiških knjig ter navedbo nepremičnin, sklicujoč se na popis. Sodišče prve stopnje je tako pravilno v sklepu o dedovanju navedlo nepremičnine s podatki iz zemljiške knjige. Iz teh podatkov pa izhaja, da je pokojni M. M. bil solastnik parc. št. 446/4 in 448/2, vpisanih v k.o. X. do 1/2. Takšno zemljiškoknjižno stanje je razvidno tudi iz aktualnega vpogleda v zemljiško knjigo. Pritožniki so sicer kot dokaz za drugačno vsebino premoženja iz zapisnika, predložili notarski zapis notarja Finka SV 205/98, (niso pa predložili sklepa o dedovanju po M. M.). Ta notarski zapis Izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju po smrti M. M. ni bil sproveden v zemljiški knjigi za drugo polovico nepremičnin in tako po zemljiškoknjižnih podatkih M. M. ni v trenutku smrti bil sam lastnik obeh nepremičnin. Dediči lahko zato z drugimi sredstvi dosežejo vpis lastninske pravice na podlagi Izročilne pogodbe v zemljiško knjigo in z dodatnim sklepom o dedovanju uredijo nastalo pravno situacijo, zaradi neizvedbe preostalega dela te izročilne pogodbe v zemljiško knjigo za pokojnim M. M. Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje obsega zapustnikovega premoženja in je pravilno uporabilo prej citirano materialno pravo.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD pritožbo dedičev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zapuščinski sklep sodišča prve stopnje.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.