Jedro

Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP. Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za sodno ureditev meje med predlagateljevo parcelo št. 452/130 k. o. X in parcelami 452/131, 868, 867, 452/29, 452/132, 452/133 in 452/37, vse k. o. X, ker predlagatelj še tudi po pozivu sodišča predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bila mogoča vročitev šestemu nasprotnemu udeležencu.

2. Predlagatelj se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Ne dvomi, da sodišče predloga ni moglo vročiti šestemu nasprotnemu udeležencu, saj podatkov o njem ni. A. A. je verjetno že mrtev, saj je postal lastnik parcele 452/37 na podlagi kupne pogodbe z dne 27. 11. 1906. Vendar pa je izpodbijani sklep nepravilen zato, ker je sodišče zavrglo predlog za sodno ureditev meje glede celotnega poteka meje. Šesti nasprotni udeleženec je zemljiškoknjižni lastnik ene od parcel v pet meji, to je v dotikališču meje na skrajnem zahodnem delu predlagane meje, glede celotnega poteka meje od tega dotikališča proti zahodu pa so pogoji za sodno ureditev meje podani. Sodišče naj torej mejo uredi brez dotikališča meje v pet meji parcel 452/130, 452/131, 868, 867 in 452/37, vse k. o. X. 3. Drugi nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in dodaja, da bi bilo treba predlog zavreči tudi iz dveh drugih razlogov (ker je bil šesti nasprotni udeleženec v času vložitve predloga mrtev in v delu, ki se nanaša na drugega nasprotnega udeleženca tudi zato, ker njegova nepremičnina sploh ne meji s predlagateljevo), zato predlaga višjemu sodišču naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Ostali nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).1 Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna. Da bi sodišče lahko predlog obravnavalo, bi moral predlagatelj, če se ne ve, kdo so dediči po očitno že pokojnem šestem nasprotnem udeležencu, predlagati postavitev začasnega zastopnika (82. člen ZPP), lahko pa bi predlog zoper šestega nasprotnega udeleženca tudi umaknil. Če eden od nasprotnih udeležencev ni znan, ga sodišče samo ne more kar izključiti iz postopka.

6. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

1 Postopek se je pričel pred 15. 4. 2019, ko je stopil v veljavo novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1).