13. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., v priporu v Ž., ki ga zastopajo B. B., odvetniki v Z., na seji senata dne 20. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1724/2002 z dne 27. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kpd 167/2002 z dne 22. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Zoper pritožnika je bil v postopku izročitve tuji državi odrejen pripor na podlagi prvega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 16. členom Evropske konvencije o izročitvi (Uradni list RS, št. 79/94, MP, št. 22/94 - v nadaljevanju EKI). Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočni sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog njegovega zagovornika za odpravo pripora.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo prava in kršitev 22. člena Ustave. V zvezi s tem navaja, da sodišče ni dopustilo izvajanja predlaganih dokazov v smeri ugotavljanja, ali je podan utemeljen sum ali ne. Zato naj bi bili po mnenju pritožnika stališči, ki sta jih zavzela preiskovalna sodnica v prvostopenjskem in zunajobravnavni senat v drugostopenjskem sklepu, napačni in protiustavni. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane akte razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje ter naj na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zadrži izvrševanje izpodbijanih aktov.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno in samovoljno (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). V presojo o obstoju zatrjevanih kršitev zakona se torej Ustavno sodišče spusti le, če bi šlo lahko hkrati tudi za kršitev človekove pravice. Pritožnikov primer, kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa, ni tak.

4.Zoper pritožnika je bil v ekstradicijskem postopku odrejen pripor, ki je urejen v določbah 16. člena EKI ("Začasen pripor") in 525. člena ZKP. Po določbi prvega odstavka 16. člena EKI lahko v nujnem primeru pristojni organi pogodbenice prosilke zaprosijo za pripor iskane osebe. O zaprosilu morajo pristojni organi zaprošene pogodbenice odločiti v skladu s svojim pravom. Za odreditev pripora mora torej obstajati prošnja pristojnega tujega organa, v kateri morajo biti po določbi prvega odstavka 525. člena ZKP navedeni podatki za ugotovitev tujčeve istovetnosti, narava in označba kaznivega dejanja, številka odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti.

5.Iz izpodbijanega prvostopenjskega sklepa izhajata stališči, da "... niti EKI niti prvi odstavek 525. člena ZKP v tej fazi ne zahtevata ugotavljanja utemeljenega suma, temveč se ta ugotavlja šele po prejetju prošnje za izročitev", ter da ".... glede predlagane odprave pripora obstaja med preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem soglasje in da o pogojih za izročitev odloča zunajobravnavni senat, ko prejme prošnjo za izročitev. " Iz drugostopenjskega sklepa izhaja stališče, da "... je utemeljen sum izkazan v zapornem nalogu in da sodišče v ekstradicijskem postopku dokaznega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem ne izvaja, pač pa ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev." Izpodbijana stališča niso očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve. Iz izpodbijanih sklepov namreč izhaja, da je sodišče upoštevalo vse navedene kriterije (4. točka te obrazložitve), da je svojo presojo obrazloženo utemeljilo, jo oprlo na ustrezne določbe ZKP in EKI in ji tako ni mogoče odreči razumne presoje. Glede na navedeno za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

6.Ker zatrjevana kršitev 22. člena Ustave očitno ni podana, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in šeste alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer