Jedro

S posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog storilca P.Č., vložen po zagovornici 5. maja 2015, za nadomestitev globe. Sklenilo je še, da storilca za izdajo sklepa oprosti plačila sodne takse.

Zoper sklep je pritožbo vložila storilčeva zagovornica, ki opozarja, da je z odločbo Ustavnega sodišča RS številka U-I-12/12-22 z dne 11. decembra 2014 nastala drugačna situacija glede ureditve področja nadomestitve globe z delom v splošno korist. Opozarja na drugačno prakso drugih sodišč, ki po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS ugodijo predlogom za nadomestitev globe z delom v splošno korist, pri čemer ne postavljajo nobenih pogojev, pač pa je možnost nadomestitve globe z delom v splošno korist brez zakonskih omejitve predvidena za storilce prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega niso sposobni plačati izrečene globe. Poudarja, da argument hitrosti postopka ne more prevladati nad načelom socialne države. Meni, da bi bilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev smiselno presojati v posameznem konkretnem primeru in ne z oženjem zakonskih določb „a priori“ zavračati možnost nadomestitve globe. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi v celoti in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi, predlogu storilca za nadomestitev globe z dne 5. maja 2015 pa ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po stališču sodišča prve stopnje, zavzetem v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kljub delni razveljavitvi določb 19. člena ZP-1 in ukinitvi instituta uklonilnega zapora, poglavitni razlogi, da ni dovoljena nadomestitev globe, ki je bila izrečena s plačilnim nalogom, niso odpravljeni oziroma ostajajo enaki. Sam postopek s plačilnim nalogom je namreč zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe. Če kršitelj ne plača globe, določene v plačilnem nalogu, se namreč plačilni nalog pošlje v izvršitev organu, pristojnemu za izterjavo davkov, brez predhodnega pisnega opomina (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Možnost predlaganja nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist bi bila v nasprotju s tako zasnovanim hitrim postopkom oziroma bi izničila cilj, ki ga uvedba hitrega postopka zasleduje. Takšno stališče je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS (sodba VS RS IV Ips 27/2008). Prav tako se (praviloma) s plačilnimi nalogi izrekajo nižje globe, stroški vodenja postopka nadomestitve globe in njegova izvedba pa bi celo presegli sam znesek izrečene globe, ki bi se v tem primeru nadomeščal. Zgolj dejstvo, da je po odločitvi Ustavnega sodišča RS ukinjen institut uklonilnega zapora, samo po sebi ne more biti razlog, da bi se spremenila tudi (sodna) praksa na področju instituta nadomestitve globe, s katerim pa se Ustavno sodišče RS pri svojem odločanju ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje zato (do ustrezne zakonske spremembe in ureditve tega vprašanja) ostaja na stališču, da nadomestitev globe, ki je bila izrečena s plačilnim nalogom, ni mogoča oziroma dovoljena.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je postopek s plačilnim nalogom zasnovan kot hiter postopek, v katerem se odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe, vendar pa ob tem ni moč spregledati sprememb, ki jih je v ureditev ZP-1 prinesla omenjena ustavna odločba. Z razveljavitvijo (med drugim) drugega odstavka 19. člena ZP-1 je namreč odpadel še en pogoj. Pogoj za določitev uklonilnega zapora je bila namreč tudi višina neplačane globe, ki je morala presegati 300,00 EUR. Z razveljavitvijo te določbe pa je odpravljena tudi omenjena meja, zato stališče, da se s plačilnimi nalogi izrekajo praviloma nižje globe, nima posebne teže. Po stališču pritožbenega sodišča namreč načelo enakosti pred zakonom tudi glede možnosti nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pretehta pred zasledovanjem ciljem, hitrim plačilom globe. Kot pravilno ugotavlja zagovornica, je s posegom ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb. Zato mora sodišče v vsakem posameznem primeru izpolnjevanje pogojev za nadomestitev globe presojati na podlagi ugotovitev o storilčevem premoženjskem stanju in njegovih možnostih za plačilo globe. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, glede na to, da se sodišče prve stopnje do navedb v predlogu za nadomestitev globe, ki se nanašajo na možnosti storilca, da globo plača, ni opredelilo. Sodišče prve stopnje bo tako moralo ponovno pretehtati utemeljenost predloga, ki ga je storilec vložil po svoji zagovornici za nadomestitev globe z delom v splošno korist. Odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 168. člena v zvezi z osmim odstavkom 163. člena ZP-1.