Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Nova kreditna banka Maribor, d.d., Maribor, ki jo zastopajo Odvetniki Šelih in partnerji, o.p., d. o. o., Ljubljana, na seji 23. marca 2023
1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 78/2020 z dne 24. 8. 2020 se zavrže.
2.Ustavna pritožba zoper vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 1229/2013 z dne 28. 12. 2016 ter zoper sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 1229/2013 z dne 30. 11. 2016 in z dne 22. 1. 2014 se zavrže.
3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 154. člena in tretjega odstavka 200. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.
1.Pritožnica izpodbija sklep Višjega sodišča, s katerim je to po odločitvi Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti ponovno odločilo o stroških stranskih intervenientov v pravdi, ki so nastali na prvi stopnji. Prav tako izpodbija odločitve prvostopenjskega sodišča, ki je dopustilo stransko intervencijo na toženi strani. Pritožnica izpodbijanim odločitvam očita kršitev 14., 22. in 25. člena Ustave, 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter prvega in drugega odstavka 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016).
2.Pritožnica hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, ker Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru, kot je pritožničin, ne daje možnosti pritožbe zoper odločitev o dopustitvi stranske intervencije. Pobudnica tako zatrjuje neskladje ZPP s 25. členom Ustave zaradi protiustavne pravne praznine, ki jo umesti v prvi odstavek 154. člena in tretji odstavek 200. člena ZPP.
3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po drugi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka. Za tak akt gre v zadevi pritožnice, saj sklep Višjega sodišča vsebuje le odločitev o stroških stranskih intervenientov. Pritožnica sicer predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar Ustavno sodišče tega predloga ni presojalo. Pritožnica namreč v ustavni pritožbi uveljavlja očitke o protiustavnosti ZPP, ki jih vsebinsko ni uveljavila že v odgovoru na vloženo pravno sredstvo (pritožbo), niti jih ni uveljavila v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti. V skladu z zahtevo po izčrpanju pravnih sredstev mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse procesne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se sodišče mora opredeliti do teh njenih očitkov.[1] Šele izčrpanje pravnega sredstva po vsebini bi omogočilo presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS.[2] Ker pritožnica ni izčrpala pravnih sredstev, ustavna pritožba ne more biti dovoljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).
4.Sklepa prvostopenjskega sodišča o dopustitvi stranske intervencije je pritožnica že izpodbijala z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je o njej odločilo s sklepom št. U-I-302/18, Up-641/18 z dne 2. 4. 2021 in ustavno pritožbo zavrglo, ker pri odločitvi o stranski intervenciji ne gre za akt v smislu 50. člena ZUstS. Zato je iz enakih razlogov Ustavno sodišče zavrglo tudi ponovno ustavno pritožbo zoper iste akte (2. točka izreka). Tudi vmesna sodba v delu, ki se nanaša na dopuščeno stransko intervencijo na toženi strani, ni posamični akt po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Razloge, zakaj ne gre za akt v smislu 50. člena ZUstS, je ustavno sodišče pojasnilo že v sklepu št. U-I-302/18, Up-641/18. Glede na to je Ustavno sodišče tudi v tem delu ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).
5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
6.Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPP je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v pobudničini zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti prvega odstavka 154. člena in tretjega odstavka 200. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (3. točka izreka).
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena, prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju v tej zadevi so bili izločeni sodnica dr. Špelca Mežnar ter sodnika dr. Rok Čeferin in dr. Rajko Knez. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. Up-364/09 z dne 19. 5. 2009, št. Up-43/10 z dne 7. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 32/11, in OdlUS XIX, 32), št. Up-1025/12 z dne 16. 12. 2013 in št. U-I-65/15, Up-312/15 z dne 20. 10. 2015.
[2]Tako še v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-236/10, Up-1285/10 z dne 20. 1. 2011, 2. točka obrazložitve, in št. U-I-22/21, Up-99/21 z dne 16. 4. 2021, 2. točka obrazložitve.