Jedro

Dovoljene dejavnosti kot je avtocesta, ki je dana v promet, ni mogoče prepovedati, možno pa je zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje d e l n o r a z v e l j a v i in sicer le glede zahtevka v višini 1,750.000,00 SIT s pripadki in glede pravdnih stroškov v celoti, ter se v tem obsegu zadeva v r n e v novo sojenje.

V ostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu, to je glede zahtevka v višini 750.000,00 SIT s pripadki.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo celoten tožbeni zahtevek v višini 2,500.000,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik uveljavlja odškodnino po III. odstavku 156. člena ZOR.

Zgrajena avtocesta preko viadukta predstavlja škodno nevarnost. Desni krak avtoceste je zgradila tožena stranka. Gre za tak poseg v prostor, ki predstavlja nevarnost. Tako ne gre za škodo, ki izvira iz stvari, ampak iz nevarnosti zaradi posega v prostor. Obstoji nasprotje med razlogi za zavrnitev zahtevka in med ugotovlnimi dejstvi. Negmotno škodo za družinske člane je tožnik uveljavljal kot njihov pooblaščenec. Sodišče je zahtevek za gmotno škodo zavrnilo, ker da tožnik ni dokazal obstoja škode, na drugi strani pa sodišče predlaganega dokaza ni hotelo izvesti. Sodišče je ravnalo v nasprotju s pravili zakona o pravdnem postopku, ko dokaza ni izvedlo, nato pa je zahtevek kot nedokazan zavrnilo.Tožnik ne zahteva odškodnine zaradi odvijanja prometa,ampak zaradi dovoljenega posega v prostor, ki pa predstavlja škodno nevarnost. Tega temelja odškodninske odgovornosti sodišče ni raziskovalo. Sodišče ni dovolilo pravnega varstva za odškodninsko terjatev, ki izvira iz škodne nevarnosti glede dovoljenega objekta. Predlaga razveljavitev sodbe in določitev drugega senata.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ni utemeljena glede zavrnjenega zahtevka 3 x po 250.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo tožnikovemu zetu, ženi in hčerki. Slednji družinski člani v tožbi niso navedeni kot tožeča stranka, tožnik pa ni izkazal pravne podlage za prehod njihovih terjatev na tožnika.

Tudi če bi navedeni družinski člani pooblastili tožnika za zastopanje, bi morali biti navedeni kot tožniki v tožbi. Tožnik torej za iztoževanje 3 x 250.000,00 SIT odškodnine ni izkazal nobene materialnopravne podlage.

Utemeljena pa je pritožba glede zavrnjenega zahtevka 250.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo tožnika in za 1,500.000,00 SIT za premoženjsko škodo. Ta del zahtevka je sodišče preuranjeno zavrnilo, ne da bi ugotovilo vsa odločilna dejstva po materialnem pravu. Na osnovi dosedanjega dejanskega stanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tožena stranka odškodninsko odgovorna, ali ne.

Sodišče bo predvsem moralo ugotavljati dejansko stanje v smislu 10. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Po tej določbi Republika Slovenija prenese avtoceste v upravljanje toženi stranki s pogodbo. Sodišče pa ni ugotavljalo vsebine pogodbe o prenosu v upravljanje. Od vsebine te pogodbe je odvisno, kakšne dolžnosti je prevzela tožena stranka v zvezi z upravljanjem avtoceste. Od vsebine prevzetih dolžnosti pa je lahko odvisna tudi odškodninska odgovornost. Odškodninska odgovornost bi bila npr. podana,če bi se ugotovilo, da škodna nevarnost obstoji zaradi kršitve prevzetih dolžnosti (npr. če bi bila tožena stranka dolžna poskrbeti za ustreznejše ograje na viaduktu, ali pa skrb ni naložena toženi stranki).V kolikor se iz pogodbe ne bo dalo ugotoviti razmejitve dolžnosti lastnika in upravljalca avtoceste, bo treba zaslišati predstavnike obeh strani, da bi se ugotovilo, kakšne dolžnosti so bile prenešene na toženo stranko kot upravljalca avtoceste.

Odškodninska odgovornost bo odvisna tudi od osnovnega vzroka, zaradi katerega obstoji zatrjevana škodna nevarnost,npr. zaradi nezadostnih ograj, ali pa tudi v primeru, da zadostne ograje ne morejo odstraniti škodne nevarnosti - to je padcev vozil. Sodišče tudi ni upoštevalo določbe III. odst.156. člena ZOR, ki daje oškodovancu pravico zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje, izhaja pa iz dovoljene dejavnosti. Dosedaj odločilna dejstva iz te določbe niso bila ugotovljena. Sodišče bi moralo dopustiti dokaz s predlaganim izvedencem glede manj vrednosti nepremičnine, saj zmanjšano tržno vrednost lahko ugotavljata izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Stvar rizika strank pa je, če določenih dejstev z določenim izvedencem ne dokažejo.

V novem sojenju bo sodišče dopolnilo dejansko stanje v nakazani smeri, vendar je smotrno, da sodišče najprej ugotovi, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke.

Za sojenje pred spremenjenim senatom ni pogojev, saj dejansko stanje še ni bilo v celoti ugotovljeno in zato ni mogoče trditi, da je senat že zavzel dokončno stališče o zadevi.