Jedro

Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij kot podzakonski akt v 8. členu oži pravico do Zoisove štipendije, ki jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. Za opredelitev priznanja za najboljšo raziskovalno nalogo kot izjemnega dosežka v smislu 24. člena ZŠtip-1 namreč določa dodatne pogoje, ki v ZŠtip-1 niso določeni, določal pa bi lahko le natančnejšo opredelitev z ZŠtip-1 uzakonjenih pogojev. ZŠtip-1 priznanj za najboljše raziskovalne naloge iz 3. alineje 1. odstavka 24. člena ne pogojuje z državno ravnjo. V 4. alineji 24. člena ZŠtip-1 je pogoj državne (ali mednarodne) ravni določen le za nagrajeno znanstveno raziskovalno, razvojno ali umetniško delo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo t. i. institut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 8. člena Pravilnika in odločilo na podlagi citirane določbe ZŠtip-1. Tožnica je za svojo raziskovalno nalogo »D.« prejela priznanje Fakultete A., Univerze v B. za izjemno raziskovalno nalogo. Zato je tožnica izpolnila pogoj izjemnega dosežka iz 24. člena ZŠtip-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... z dne 23. 6. 2015 in št. ... z dne 13. 2. 2015 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Sodišče je neenakopravno obravnavalo vlagatelje, katerih vloge so se presojale v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker je tožnico postavilo v boljši položaj od vlagateljev, ki tožbe niso vložili. V 4. odstavku 24. člena je ZŠtip-1 pooblastil ministra, da natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov opredeli s podzakonskim aktom. Prav na podlagi tega pooblastila je bil izdan navedeni Pravilnik. Že po zakonski določbi mora biti delo nagrajeno na državni ravni, zato morajo biti za opredelitev določenega dosežka kot izjemnega zagotovljene enake možnosti sodelovanja vsem študentom, ne le ene fakultete, kar je podrobneje urejeno v Pravilniku.

Po 1. odstavku 5. člena ZŠtip-1 se štipendija dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki mora vsebovati določene sestavine. Priča je izpovedala, da Pravilnik o podelitvi priznanj in nagrad Fakultete A. ne omogoča, da bi se prijavili študenti drugih fakultet. Poleg tega se pri nagrajevanju študentov upošteva tudi študijska uspešnost. Priča je izpovedala tudi, da je bila raziskovalna naloga opravljena pod njenim mentorstvom, zato se zastavlja tudi vprašanje, ali sploh gre za individualen dosežek iz 3. odstavka 24. člena Zštip-1. Tožničine objave raziskovalne naloge ni mogoče opredeliti niti kot objave znanstveno raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku. Po tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS je bil njen prispevek označen le kot strokovni, zato ne ustreza 6. alineji 1. odstavka 24. člena ZŠtip-1. Tudi sicer ZŠtip-1 izjemne dosežke določa taksativno.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana ugoditvena sodba je obrazložena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbena izvajanja dodaja le še naslednje.

6. V tem socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o pravici do Zoisove štipendije.(1) Sporno je, ali tožničina raziskovalna naloga, za katero je prejela priznanje Fakultete A., Univerze v B. za izjemno raziskovalno nalogo, predstavlja izjemen dosežek kot enega izmed pogojev za priznanje Zoisove štipendije. Sodišče prve stopnje je, drugače kot v predsodnem upravnem postopku, utemeljeno zaključilo, da je ta pogoj izpolnjen.

7. Pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami). Zoisova štipendija je na podlagi 21. člena Zštip-1 namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen ZŠtip-1, med drugim tudi, da je študent dosegel izjemni dosežek. Kaj šteje za izjemne dosežke, je opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1. Med drugim se za izjemne dosežke po 3. alineji 1. odstavka 24. člena Zštip-1 štejejo priznanja za najboljše raziskovalne naloge.

8. Pritožba sicer pravilno opozarja, da je ZŠtip-1 v 4. alineji 24. člena pooblastil ministra, pristojnega za delo, da natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov določi s podzakonskimi akti. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 35/2014 – v nadaljevanju: Pravilnik), ki je v 8. členu opredelil izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela. Kot izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela po tej določbi Pravilnika šteje priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo, ki je podeljena v okviru javnega natečaja ali razpisa za posamezno strokovno ali znanstveno disciplino, če so izpolnjeni naslednji pogoji: priznanja razpisuje in podeljuje strokovno združenje s področja raziskovalnega dela ali ustanova, vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja raziskovalnega dela, ali tem primerljiva združenja in ustanove v tujini; javni natečaj ali razpis je primarno namenjen osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih skupinah; pravila natečaja ali razpisa so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na državni ali mednarodni ravni; javni natečaj ali razpis ima večletno tradicijo, oziroma je bil pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organiziran najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega javnega natečaja ali razpisa; o podelitvi priznanj odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in priznanja prejme največ 20 % prijavljenih raziskovalnih del za posamezno ciljno skupino iz 2. alineje tega odstavka.

Vendar pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da 8. člen Pravilnika kot podzakonskega akta oži pravico do Zoisove štipendije, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. Za opredelitev priznanja za najboljšo raziskovalno nalogo kot izjemnega dosežka v smislu 24. člena ZŠtip-1 namreč določa vrsto dodatnih pogojev, ki v ZŠtip-1 sploh niso določeni, medtem ko bi lahko uredil le natančnejšo opredelitev z ZŠtip-1 uzakonjenih pogojev. ZŠtip-1 priznanj za najboljše raziskovalne naloge iz 3. alineje 1. odstavka 24. člena nikakor ne pogojuje z državno ravnijo. V 4. alineji 24. člena ZŠtip-1 je pogoj državne (ali mednarodne) ravni določen le za nagrajeno znanstveno raziskovalno, razvojno ali umetniško delo. Sodišče prve stopnje je zato povsem utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 8. člena Pravilnika in odločilo na podlagi ZŠtip-1. 9. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnica za svojo raziskovalno nalogo »D.« prejela priznanje Fakultete A., Univerze v B. za izjemno raziskovalno nalogo, je tudi po stališču pritožbenega sodišča v celoti izpolnjen dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip-1. Gre namreč za raziskovalno nalogo, za katero je tožnica na podlagi Pravilnika o podelitvi priznanj in nagrad Fakultete A., Univerze v B. prejela priznanje za najboljše raziskovalne dosežke študentov fakultete v določeni vpisani generaciji. Torej za priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo. Navedeno je za odločitev v zadevi edino relevantno.

10. Zaradi predhodno navedenega je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili sodišča v nakazani smeri. Upoštevati bo torej potrebno, da je tožnica izpolnila pogoj izjemnega dosežka iz 24. člena ZŠtip-1 in odločiti o pravici do Zoisove štipendije.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, od sklicevanja na 5. člen ZŠtip-1 do opozarjanja, da ima objava naloge naravo strokovnega, ne pa znanstvenega članka, in nekatere druge, so za odločitev povsem irelevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.(2)

(1) Gre za magistrski študij na fakulteti C. v študijskem letu 2014/2015. (2) Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.