Jedro

Bodoča škoda v konkretnem primeru so tudi bolečine. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je treba upoštevati tudi občasne bolečine manjše intenzivnosti zaradi brazgotin v poškodovanih in operiranih predelih ter sprememb v sklepih, ki bodo tožnika spremljale tudi v bodoče. Ker je nezavest prekrila primarni strah, je bil tožnik prizadet zgolj zaradi strahu za izid zdravljenja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni: - v I. točki izreka tako, da se prisojeni znesek odškodnine zniža na 2.536,00 EUR in v presežku (do 27.336,00 EUR) zahtevek zavrne; - v III. točki izreka tako, da se ta točka glasi: „Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.“ V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te drugostopenjske sodbe dolžna toženi stranki plačati 641,25 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Za škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku dne 7.4.2010, je tožniku prisojeno 27.336,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.2012 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnjen (II.točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 2.620,85 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Prisojeno odškodnino izpodbija do višine 25.992,00 EUR in graja stroškovni del odločitve. Uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tudi zahtevek za plačilo 25.992,00 EUR z obrestmi zavrne. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da ugotovljena škoda ni pravilno ovrednotena in graja uporabo določila 179. čl. Obligacijskega zakonika. Meni, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, prisojenih v podobnih primerih. Ugotavlja, da se odškodnina, kakršna je prisojena, odmerja za katastrofalne škode, pri tožniku pa ne gre za tako škodo. Povzema ugotovitve o škodi, ki jo je tožnik utrpel in o zaključku zdravljenja 31.3.2011. Omenja artroskopsko sprostitev zarastlin ter odstranitev vijakov in meni, da bodo tožnikove težave po tem posegu manjše. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 270/2008, II Ips 716/2007, II Ips 73/2008 in II Ips 1073/2008, v katerih je za podobne ali hujše posledice priznana bistveno manjša odškodnina – od 23 do 30 neto plač, medtem ko je tožniku priznana odškodnina v višini 82 neto plač. Opozarja, da je pri določitvi odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti sodišče neutemeljeno upoštevalo tudi bodočo škodo. Meni, da je tovrstno škodo mogoče upoštevati le v okviru odškodnine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ocenjuje, da bi odškodnina za to vrsto škode lahko znašala največ 14.400,00 EUR (100 % pa 18.000,00 EUR). Glede na to, da ni bil hud niti primarni niti sekundarni strah, ocenjuje, da bi bila za strah ustrezna odškodnina 1.600,00 EUR (100 % pa 2000,00 EUR). Povzema ugotovitve o tožnikovih trajnih poškodbah in opozarja, da se je tožnik pred škodnim dogodkom ukvarjal le s kolesarjenjem in plesom. Meni, da bi bilo zaradi upravičenosti do prejemanja 41,46 EUR invalidnine odškodnino za to vrsto škode treba zmanjšati za najmanj 8.000,00 EUR in ne zgolj 1.000,00 EUR. Kot primerno odškodnino za to vrsto škode ocenjuje znesek 20.000,00 EUR (100 % pa 25.000,00 EUR). Opozarja, da so brazgotine na roki zaradi tožnikove poraščenosti slabše vidne in meni, da bi bila za to vrsto škode primerna odškodnina 808,00 EUR (100 % pa 1.010,00 EUR). Ocenjuje, da je odškodnina v višini 25.992,00 EUR neutemeljeno prisojena. Ocenjuje, da je s plačanim zneskom odškodnina za nematerialno škodo že v celoti plačana. Meni, da so neutemeljeno priznane zakonske zamudne obresti od 2.2.2012, ker je tožnik še v teku postopka vlagal zdravstveno dokumentacijo in nadaljeval zdravljenje. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 945/2008, iz katere je razvidno, da pred zaključkom zdravljenja tožena stranka ne more biti v zamudi. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 56/2011 in meni, da je pri odmeri stroškov treba upoštevati le eno nagrado za narok in eno nagrado za postopek. V okvir slednje sodi tudi nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka. Opozarja, da ni upoštevano, da je zahtevek najprej znašal 29.950,00 EUR in je bil šele kasneje povišan na 42.620,00 EUR. Nižji je bil tudi odškodninski zahtevek. Meni, da bi glede na uspeh morala vsaka stranka nositi svoje stroške postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da imajo poškodbe za tožnika katastrofalen pomen, pri čemer izpostavlja njegovo starost 22 let in poklic avtoličarja, pa tudi, da je bil pred nesrečo zelo aktiven na vseh področjih fizičnega udejstvovanja. Zaradi nesreče se je tožnikovo življenje spremenilo tako na delovnem mestu kot v domačem okolju Ocenjuje, da je tožnik izpovedoval objektivno, razen tega je škodo objektiviziral izvedenec. Meni, da je materialno pravo pravilno uporabljeno. Pritrjuje odmeri odškodnine, kakor jo je izvedlo sodišče prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma sodišče ugotavlja, da se tožena stranka pritožuje le zoper odškodnino za nematerialno škodo, prisojeno v višini 25.992,00 EUR. Odločitev o plačilu materialne škode v višini 1.344,00 EUR je že pravnomočna in v tem delu sodba ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bilo na račun materialne škode plačano 800,00 EUR, zato je pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo treba upoštevati plačilo v višini 34.400,00 EUR (dne 10.2.2011 je bil na račun odškodnine plačan znesek 35.200 EUR). Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350 čl. ZPP).

6. V prometni nesreči je tožnik utrpel sledeče poškodbe: pretres možganov, razpočni ranici na čelu in nosu, zlom stegneničnega vratu desno, zlom notranjega gležnja levo, zlom leve skočnice, zdrobljen sklepni zlom desne koželjnice in zlom stiloida desne podlaktnice. Materialna podlaga za določitev odškodnine je 179. čl. Obligacijskega zakonika. Pravična denarna odškodnina je pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti tako, da je oškodovancu zagotovljena primerna satisfakcija za nepremoženjsko škodo. Ustrezno mora biti upoštevano načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje intenzivnosti in trajanja bolečin, neprijetnosti in omejitev, ki oškodovanca spremljajo in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pritožnica uveljavljata nepravilno uporabo citiranega materialnopravnega določila. Zatrjuje previsoko odškodnino zaradi neustrezne individualizacije, zlasti pa oporeka objektivni pogojenosti prisojene odškodnine za vse vrste škode. Med strankama nesporno pa je, da je tožnik zaradi 20 % soprispevka k nastanku škode upravičen do 80 % odškodnine.

7. Škoda, ki jo je tožnik utrpel je huda škoda, saj je bil zaradi več zlomov na spodnjih okončinah ter zdrobljenega zloma na roki več mesecev omejen pri gibanju in vseh dejavnostih; potreboval pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih; trikrat je bil operiran v splošni anesteziji, hospitaliziran, prejemal močna zdravila in bil deležen številnih rentgenskih preiskav. Njegovo zdravljenje, ki je trajalo leto dni, je potekalo brez zapletov, bilo pa je dolgotrajno in zaradi zlomov so tožniku ostale trajne posledice. Prometna nesreča se je zgodila 7.4.2010, zdravljenje pa je bilo zaključeno 31.3.2011, ko so bili vsi zlomi zaraščeni in pozdravljeni, vendar je tudi po tem datumu zaradi spremljanja stanja (pregledov in preiskav), fizioterapije, artroskopske sprostitve zarastlin in odstranitve vijakov trpel številne neugodnosti in tudi bolečine. Kljub uspešnemu zdravljenju trajne posledice – tako bolečine kot zmanjšane sposobnosti zaradi manjše gibljivosti in manjše možnosti obremenjevanja – še vedno obstajajo. Obseg vseh vrst škode je sodišče prve stopnje natančno ugotovilo in sicer je telesne bolečine in nevšečnosti opisalo na osmi do deseti strani sodbe, strah na deseti in enajsti strani sodbe, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti na enajsti in dvanajsti strani sodbe ter duševne bolečine zaradi skaženosti na trinajsti strani sodbe. V celoti je sledilo mnenju izvedenca medicinske stroke, pa tudi tožniku, saj je njegov opis posledic nesreče in trpljenja skladen s podanim izvedenskim mnenjem.

8. Telesne bolečine in nevšečnosti so natančno opisane, zato jih pritožbeno sodišče v celoti ne povzema. Pritožnica z ugotovljenimi bolečinami in nevšečnostmi soglaša, meni le, da bodoče bolečine pri odmeri odškodnine za to vrsto škode ne bi smele biti upoštevane. S tem ni mogoče soglašati. Sodišče prisodi odškodnino tudi za bodočo škodo (182. čl. obligacijskega zakonika). Bodoča škoda v konkretnem primeru so tudi bolečine. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je treba upoštevati tudi občasne bolečine manjše intenzivnosti zaradi brazgotin v poškodovanih in operiranih predelih ter sprememb v sklepih, ki bodo tožnika spremljale tudi v bodoče. Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je ta vrsta škode dvakrat upoštevana, kajti pri odmeri odškodnine zaradi trajnih posledic je upoštevano duševno trpljenje zaradi tožnikovih zmanjšanih sposobnosti in posledično večjega truda, ki ga mora za isti rezultat vlagati. Tako je prvostopenjsko sodišče odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi argumentiralo. Po oceni pritožbenega sodišča bolečine, ki jih je tožnik trpel v času zdravljenja (hude 14 dni, srednje intenzitete 2 meseca, blažje intenzitete kumulativno 4 mesece) in po zaključku zdravljenja, trpel pa jih bo tudi v bodoče, utemeljujejo bistveno nižjo odškodnino. Tudi nevšečnosti, ki jih je tožnik utrpel (trikratna hospitalizacija, tri operacije v splošni anesteziji, 17 dni fiksacije desnega zapestja, prejemanje močnih zdravil proti bolečinam in injekcij proti strjevanju krvi, odvisnost od drugih, uporaba invalidskega vozička dva meseca in pol, hoja z berglami pet mesecev, fizioterapije, težave s spanjem) ne opravičujejo tako visoke odškodnine, kot jo je za to vrsto škode odmerilo sodišče prve stopnje. Take bolečine in nevšečnosti utemeljujejo odškodnino v višini 22.000,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode določilo 36.000,00 EUR odškodnine, je pritožba tožene stranke delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena.

9. Tudi za strah je odškodnina previsoko odmerjena. Ker je nezavest prekrila primarni strah, je bil tožnik prizadet zgolj zaradi strahu za izid zdravljenja. Ta je bil najbolj intenziven takoj po nesreči, ko je tožnik prišel k zavesti in s svojim zdravstvenim stanjem ni bil seznanjen. Intenziven strah za izid zdravljenja je tožnik trpel dva meseca in pol, do odpusta iz Soče; potem pa manj intenzivnega še pol leta, dokler ni shodil. Tak strah utemeljuje odškodnino v višini 2.000,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode določilo 2.500,00 EUR odškodnine, je pritožba tožene stranke delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena.

10. Tudi odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti je previsoko odmerjena. Operacijska brazgotina rožnate barve zadaj nad kolkom, dolga 12 cm in široka 1 cm, ni vidna, če je tožnik oblečen. Brazgotina na levi goleni spredaj, dolga 12 cm in na spodnji polovici razširjena, je izrazito vidna; koža je na tem mestu uvlečena, stanjšana in rdečkasta. Brazgotina je zaradi letnih oblačil vidna v času poletne sezone. Stalno je vidna brazgotina na notranji stani desnega zapestja; decimeter dolga, široka nekaj milimetrov, nekoliko svetlejša od barve kože. Brazgotina na hrbtni strani roke zaradi tožnikove poraščenosti skoraj ni vidna. Zlasti brazgotina na notranji strani roke in poleti brazgotina na goleni vzbujata pozornost, s tem pa pri tožniku vzbujata neugodje in povzročata psihične bolečine. Ta vrsta škode utemeljuje odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode določilo 2.000,00 EUR odškodnine, je pritožba delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena.

11. Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je previsoko odmerjena. Zaradi prizadetega hrustanca desne kolčne glavice in desne koželjnice ter levega gležnja je zavrta funkcionalnost desnega zapestja (srednja stopnja), stisk pesti reduciran za četrtino, gibljivost desnega kolka v vseh smereh do 15 ° (lažje stopnje), gibljivost levega stopala je močno zavrta pri inverziji, pri ostalih gibih pa omejeno. Tožnik je zato omejen pri prostočasnih dejavnostih (kolesarjenje, planinarjenje, ples) in domačem delu, pa tudi pri avtoličarskem delu, ki je v veliki meri fizično. Ne more delati s stroji na njivi, niti spati na desnem boku. Če dalj časa stoji, ga boli kolk; boli ga zapestje, če stisne desno roko. Glede na tožnikovo mladost, 25 let, ga bodo te težave dolgo ovirale na vseh področjih njegovega udejstvovanja in povzročale neugodje oz. duševne bolečine. Primerna odmena za to vrsto škode znaša 22.000,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode odmerilo 40.000,00 EUR odškodnine, je pritožba delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena.

12. Tako določena odškodnina je ustrezno umeščena med odškodnine, priznane za škodo v podobnih primerih, in tudi med odškodnine, priznane za večje in manjše škode. Primerljiva odškodnina je bila odmerjena v zadevah II Ips 659/2008, II Ips 482/2007, II Ips 862/2007, II Ips 251/2009, II Ips 436/2007, II Ips 275/2007 in II Ips 673/2009. 13. Prisojene odškodnine ni treba zmanjševati, kajti do invalidnine tožnik ni upravičen. Tožnik je invalidnino uveljavljal, vendar je ni uspel uveljaviti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila z odločbama ZPIZ z dne 19.10.2012 zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in invalidnine za telesno okvaro zavrnjena. Iz odločb ZPIZ je razvidno, da zavod telesne okvare in invalidnosti ne priznava; tožnika zgolj napotuje, da v primeru spremembe stanja ponovno vloži vlogo za priznanje te pravice. Ker je zdravljenje zaključeno (ugotovitev izvedenca) in tožnikova invalidnost (omejitve, prizadetost) znana, tudi v bodoče kakšnih dohodkov iz naslova invalidnosti ni pričakovati.

14. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodba spremenjena tako, da je po sodišču prve stopnje prisojena odškodnina za nematerialno znižana (358. čl. ZPP). Ker je tožnikov prispevek k nastanku škode 20 %, je zgoraj določeno odškodnino 47.500,00 EUR (22.000,00 + 2.000,00 + 1.500,00 + 22.000,00) treba zmanjšati za 9.500,00 EUR in znaša 38.000,00 EUR. Upoštevajoč, da je tožena stranka na račun te odškodnine tožniku dne 10.2.2011 že plačala 34.400,00 EUR, je prisojeno odškodnino treba zmanjšati za to plačilo, ki valorizirano znaša 36.808,00 EUR (valorizacija izkazana z izračunom, ki je priložen prvostopenjski sodbi). Poleg že plačane odškodnine je torej tožnik za nematerialno škodo upravičen še do 1.192,00 EUR odškodnine (38.000,00 – 36.808,00). Upoštevajoč še pravnomočno prisojeno odškodnino za materialno škodo v višini 1.344,00 EUR, je tožena stranka dolžna tožniku plačati 2.536,00 EUR.

15. Prisojeni znesek se obrestuje od dne 2.2.2012, ker je tožena stranka od tega dne dalje s plačilom v zamudi (prvi odstavek 299. čl. Obligacijskega zakonika). Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da je zdravljenje trajalo tudi po 2.2.2012 in celo v trajanju tega pravdnega postopka. Zdravljenje je bilo zaključno, zlomi zaraščeni, stanje stabilizirano že 31.3.2011. Dodatna rehabilitacija (fizioterapija), spremljanje stanja, posegi zaradi odstranitve vstavljenega materiala (ploščic, vijakov) in čiščenja so bili ob zaključku zdravljenja predvidljivi in pričakovani. Dejstvo, da je tožena stranka to, že ob zaključku zdravljenja znano in pred pravdo uveljavljano škodo, v teku postopka dokumentirala, na tek zamudnih obresti ne vpliva. Vse te nevšečnosti bodo tožnika spremljale tudi v bodoče. Ne gre za novo nastajajočo škodo, ampak ob zaključku zdravljenja predvidljivo spremljanje zdravstvenega stanja in ukrepe za vzdrževanje zdravstvenega stanja; prisojena odškodnina je odmena tudi za to škodo.

16. Kadar pritožbeno sodišče prvostopenjsko odločitev spremeni, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Tožeča stranka je uspela uveljaviti 6 % svojega zahtevka, tožena stranka pa se je uspela ubraniti 94 % zahtevka. Osnova za obračun nagrade za odvetniške storitve je znesek 565,00 EUR, kar je aritmetična sredina med zneskoma 493,00 EUR (s tarifo predpisanega za vrednost spora 29.950,00 EUR – vrednost spora ob vložitvi tožbe) in 42.320,00 EUR (s tarifo predpisanega za vrednost spora 42.320,00 EUR – vrednost spora od 14.1.2013 dalje).

17. Tožeči stranki so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali sledeči potrebni pravdni stroški: nagrada za posel (tar. št. 2200 Odvetniške tarife) 565,00 EUR), nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar št. 3100) 734,50 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 678,00 EUR, pavšalni poštni in telekomunikacijski stroški (tar. št 6002) 20,00 EUR, DDV 399,60 EUR, sodna taksa 675,00 in 180,00 EUR, izvedenina 285,53 EUR, skupaj 3.537,63 EUR. Toženi stranki so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali stroški poštnine in fotokopiranja v višini 20,00 EUR, izvedenina 285,53 EUR, skupaj 305,53 EUR. Upoštevajoč uspeh strank v postopku je primerno, da krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 154. čl. ZPP).

18. Tožeča stranka je s pritožbo izpodbijala zavrnilni del zahtevka v višini 25.992,00 EUR, uspela pa z zneskom 24.800,00 EUR, kar je 95 % uspeh. V pritožbenem postopku je imela stroške s plačilom sodne takse za pritožbo v višini 675,00 EUR. Glede na uspeh v postopku je upravičena do povrnitve 641,25 EUR pravdnih stroškov. Tožeča stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila (drugi odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).