Jedro

Delodajalec lahko zahteva od kandidata za zaposlitev samo izpolnjevanje tistih posebnih pogojev, ki jih je navedel pri prijavi prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote, z dne 23.6.1993, s katero je bila zavrnjena vloga tožnikovega delodajalca - podjetja V., za izdajo delovnega dovoljenja za tožnika. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje evidentiral dvesto brezposelnih oseb na območju enote, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še posebne pogoje, ki jih zahteva delodajalec za sklenitev delovnega razmerja, in pet teh brezposelnih oseb se je tudi pripravljeno zaposliti pri navedenem delodajalcu. Zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zaprošenega delovnega dovoljenja iz 2. odstavka 5. člena zakona o zaposlovanju tujcev (v nadaljevanju: ZZT, Ur. l. RS, št. 33/92) in je organ prve stopnje utemeljeno zavrnil izdajo delovnega dovoljenja.

Tožnik v tožbi navaja, da pri delodajalcu obstoja potreba po njegovem delu. Prepričan je, da med iskalci zaposlitve ni osebe, ki bi bila sposobna opravljati delo tako dobro, kot bi ga opravljal on, ki je pri delodajalcu bil zaposlen več let. Zato meni, da bi organ prve stopnje moral izdati zaprošeno delovno dovoljenje. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in izda delovno dovoljenje za dobo enega leta.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišča neutemeljeno tožbo zavrne iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 2. odstavka 5. člena ZZT, po kateri se delovno dovoljenje izda pod pogojem, da v evidenci republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja, in je pripravljen sprejeti zaposlitev. Tožnik ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da je na območju obravnavane enote zavoda v evidenci dvesto brezposelnih oseb, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje za zaposlitev pri navedenem delodajalcu, ter da se je pet teh oseb tudi pripravljeno zaposliti pri tem delodajalcu. Vendar tožnik zatrjuje, da je prepričan, da med iskalci zaposlitve ni osebe, ki bi bila sposobna enako dobro opravljati delo, kot bi ga opravljal on. Ne glede na to, da gre za pavšalno trditev, tudi sicer tega ugovora ni mogoče upoštevati, ker delodajalec lahko zahteva od kandidata za zaposlitev samo izpolnjevanje tistih posebnih pogojev, ki jih je navedel pri prijavi prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik pa ne zatrjuje, da kandidati, ki so se pripravljeni zaposliti pri delodajalcu ne bi izpolnjevali splošnih in posebnih pogojev delodajalca. Zato tožbeni ugovori sodišču ne vzbujajo dvoma v zaključek tožene stranke, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 5. člena ZZT za izdajo zaprošenega delovnega dovoljenja.

Izpodbijana odločba je torej zakonita, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.