Podelitev in objava častnih doktoratov

Datum

14.10.2024

Številka

07121-1/2024/1234

Kategorije

Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravne podlage za določeno obdelavo osebnih podatkov (javna podelitev in objava častnih doktoratov)-

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v primerih, navedenih v vašem zaprosilu za mnenje, najverjetneje lahko predstavljala točka (e) prvega odstavka 6. člena.

IP opozarja tudi na samostojno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, ki jo predstavlja 73. člen ZVOP-2.

Obrazložitev

P uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Privolitev v smislu točke (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe je torej ena od možnih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kar velja tudi.

IP meni, da bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v primerih, navedenih v vašem zaprosilu za mnenje, najverjetneje lahko predstavljala točka (e) prvega odstavka 6. člena, saj gre pri izvajanju izobraževalnega procesa za opravljanje naloge v javnem interesu oziroma izvajanje javne oblasti (ne glede na to, da gre za izvajalca iz zasebnega sektorja).

Posebej pa IP opozarja tudi na samostojno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, ki jo predstavlja 73. člen ZVOP-2. ZVOP-2 v prvem odstavku 73. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki v okviru svobode izražanja za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

Navedeni 73. člen ZVOP-2 torej lahko, če so izpolnjeni zakonsko opredeljeni pogoji (v zvezi z 85. členom Splošne uredbe), predstavlja samostojno pravno podlago za tovrstno obdelavo podatkov v okviru svobode izražanja.

Ob tem IP opozarja, da je treba (ne glede na izbrano pravno podlago) v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov obdelovati zgolj tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za dosego namena v konkretnem primeru.

IP ob tem poudarja, da je presoja glede zakonitosti obdelave oziroma ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo in odgovornost zanjo vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru fakulteti), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. V konkretnem primeru je to presojo treba izvesti ob upoštevanju ureditve samega postopka pridobitve in podelitve častnega doktorata. Ob tem IP dodaja, da se častni doktorati podeljujejo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, zato je interes javnosti, da je obveščena o takšnih dosežkih in posameznikih, ki so jih dosegli, še toliko večji. Prav tako se navadno podelitev takšnega doktorata opravi javno in svečano. Izbira privolitve kot pravne podlage pa bi pomenila, da se v primeru, da posameznik privolitve ne bi podal ali bi jo umaknil, pomenila, da se takšni podatki ne smejo objaviti, zato IP meni, da privolitev najverjetneje ne bi predstavljala ustrezne pravne podlage v takšnih primerih.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni navedeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru lahko IP opravi le v okviru nadzornega ali upravnega postopka.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka