17. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lojzeta Kastelica iz Ljubljane na seji dne 17. decembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. točke Cenika v Sklepu o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 9/01), 7. točke Cenika v Sklepu o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 89/01) in 7. točke Cenika v Sklepu o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 108/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik je dne 25. 5. 2001 vložil pobudo za oceno zakonitosti in ustavnosti 10. točke Cenika - priloge Sklepa o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljevanju Sklep1). V pobudi navaja, da izpodbijani sklep v 1. členu določa, da je povprečna cena storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov 1.082 SIT/m3 komunalnih odpadkov. V 10. točki Cenika pa naj bi bila implicitno določena cena za skupna zbirna mesta. Pobudnik zatrjuje, da je v primeru, kadar imajo uporabniki stanovanj posamično zbirno mesto za vsako posamezno stanovanje, cena za isto storitev (odvoz 1 m3 smeti) za vse uporabnike enaka, to je 1080 SIT. Če pa se uporabniki odločijo za skupno zbirno mesto (ali pa jim je to določeno), pa se storitev, zaračunana po 1. členu sklepa za 1 m3 odpadkov, porazdeli na uporabnike na skupnem zbirnem mestu po sorazmernih deležih njihovih tlorisnih stanovanjskih površin (enota storitve je m2) ali po številu stalnih oziroma začasnih prebivalcev (enota storitve je prebivalec). Tako za isto količino oddanih odpadkov cena storitve ni odvisna od količine, ampak od uporabljene enote storitve. Zato razločevanje uporabnikov javne storitve na skupine z neposrednim in posrednim obračunom po pobudnikovem mnenju pomeni različne pogoje dostopnosti do javne storitve, kar je v neskladju z določbama 5. in 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZGJS) in z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

Ker je med postopkom pred Ustavnim sodiščem Sklep1 z uveljavitvijo Sklepa o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 89/91 - v nadaljevanju Sklep2), prenehal veljati, je bil pobudnik pozvan, naj sporoči, ali še vztraja pri pobudi. Pobudnik je odgovoril, da pri pobudi vztraja, saj so se spremenile le cene odvoza komunalnih odpadkov, izpodbijane nezakonitosti pa se s Sklepom2 nadaljujejo. Z uveljavitvijo Sklepa o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 108/01 - v nadaljevanju Sklep3) je prenehal veljati tudi Sklep2. Ker je 7. točka Cenika v Sklepu3 vsebinsko enaka 7. točki Cenika v Sklepu2 in 10. točki Cenika v Sklepu1, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija vse tri sklepe.

Na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Sporni predmet obravnavane zadeve je merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov. Pobudnik uveljavlja kršitev 59. člena ZGJS in drugega odstavka 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). Glede na to, da je Ustavno sodišče v svojih odločitvah že pojasnilo, kako je treba razlagati 59. člen ZGJS (npr. v odločbi št. U-I-153/92 z dne 15. 7. 1993, Uradni list RS, št. 43/93 in OdlUS II, 71) in kaj pomeni načelo enakosti pred zakonom (npr. sklep št. U-I-250/97 z dne 25. 1. 2001, OdlUS X, 15), Ustavno sodišče ocenjuje, da od rešitve te zadeve ni pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, zato je pobudo zavrnilo. Pri tem se ni spuščalo v presojo obstoja drugih procesnih predpostavk. Tako se npr. ni opredelilo do vprašanja, ali imajo izpodbijani sklepi sploh naravo predpisa, za presojo katerega bi bilo skladno s 160. členom Ustave in 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče, niti do vprašanja, ali obstaja pravovarstvena potreba pobudnika za presojo Sklepa1 in Sklepa2, ki ne veljata več.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić