Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 248/99

ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.248.99 Gospodarski oddelek

pravni interes obvestilo stranki
Višje sodišče v Ljubljani
29. februar 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

O samem vstopu intervenienta v pravdo ne odloča sodišče na predlog zainteresirane stranke. Odloča le o morebitnem predlogu stranke za zavrnitev intervencije, če stranka intervenientu oporeka pravico udeležbe v postopku (1. in. 2. odst. 207. člena ZPP/77).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne .... Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 41.080,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke.

Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (1. odst. 353. člena ZPP/77). Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99).

Pritožba ni utemeljena.

S pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka s Stanovanjskim podjetjem sklenila pogodbo o izvajanju določenih storitev upravljanja stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih prostorov in funkcionalnih zemljišč, ki so v lasti RS, da je s tem Stanovanjsko podjetje pooblastila za zastopanje in sklepanje pogodb z upravnikom večstanovanjske hiše, kjer ima tožena stranka solastnino, ter da je Stanovanjsko podjetje Ljubljana hkrati prevzelo tudi jamstvo za izpolnitev tožene stranke, tožena stranka izpodbija s sodbo sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje oziroma uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP/77).

Vrednost spornega predmeta je v tem gospodarskem sporu 31.988,40 SIT; po 1. odst. 502. člena ZPP/77 so v postopku v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 45.000,00 SIT. Ker gre torej v konkretni zadevi za spor majhne vrednosti, izpodbijanje sodbe iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno (1. odst. 467. člena ZPP/77).

Neutemeljen je tudi v pritožbi ponovljen ugovor pasivne legitimacije, s katerim tožena stranka smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ta ugovor pravilno zavrnilo z ugotovitvijo, da pogodba o upravljanju (priloga B2), sklenjena med toženo stranko in Stanovanjskim podjetjem, ne odvezuje tožene stranke kot lastnika stanovanja v stanovanjski hiši na H. 2 v Ljubljani, katere upravnik je tožeča stranka, da (na podlagi 1. odst. 33. člena stanovanjskega zakona) plača račun (sorazmerno s svojim solastninskim deležem na skupnih prostorih) za obnovitvena dela na skupnih prostorih in napravah navedene stanovanjske hiše. Navedena pogodba namreč ne vzpostavlja nobenega pravnega razmerja med Stanovanjskim podjetjem in tožečo stranko, zaradi katerega ne bi bila podana pasivna legitimacija tožene stranke v tem sporu.

Končno ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo določila 207. člena ZPP/77, ker ni odločilo o predlogu tožene stranke, da pozove Stanovanjsko podjetje, naj vstopi kot intervenient v pravdo. Po 206. členu ZPP/77 lahko namreč tisti (intervenient), ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, stopi v pravdo ves čas postopka; izjavo o vstopu (priglasitev intervencije) pa da na naroku ali s pismeno vlogo. O samem vstopu intervenienta v pravdo torej ne odloča sodišče na predlog zainteresirane stranke, kot zmotno meni tožena stranka. Odloča le o morebitnem predlogu stranke za zavrnitev intervencije, če stranka intervenientu oporeka pravico udeležbe v postopku (1. in 2. odst. 207. člena ZPP/77).

Torej bi pri predlogu tožene stranke na naroku za glavno obravnavo dne 3.2.1998 lahko šlo kvečjemu za obvestilo drugega o pravdi. Vendar pa ta predlog ni bil podan v predpisani obliki (vlogi), po 211. členu ZPP/77. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 354. člena v zvezi z 2. odst. 365. člena ZPP/77), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia