Jedro

Tožnica je podala delni umik predloga za izvršbo (pravilno tožbe) še preden je zadevo prejelo pravdno sodišče in tožnico pozvalo na doplačilo sodne takse. Vendar je šlo le za delni umik, s katerim je tožnica izrazila interes za vodenje pravdnega postopka glede neplačanega dela obveznosti, pravdi pa se je nato odrekla šele z neplačilom sodne takse. Pravdni postopek se pred doplačilom sodne takse sploh še ni mogel začeti, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje z delnim umikom tožnice. Šele, ko bi tožnica doplačala sodno takso, bi sodišče prve stopnje delni umik tožbe vročilo toženki. Če bi se ta z delnim umikom strinjala, bi lahko prišlo do delne ustavitve postopka zaradi dejanskega delnega umika tožbe, skupaj s stroškovno posledico. V tej zadevi pa je bil postopek ustavljen zaradi fiktivnega umika tožbe kot posledice neplačila sodne takse (in ne zaradi dejanskega umika tožbe), zato je sodišče prve stopnje stroške postopka toženke pravilno naložilo v plačilo tožnici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v 8 dneh plačati toženki 112,00 EUR njenih pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (prvi odstavek izreka) in da mora tožnica v 8 dneh povrniti toženki njene stroške postopka v znesku 267,99 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (drugi odstavek izreka).

2.Zoper odločitev o stroških postopka v drugem odstavku izreka sklepa se je pritožila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške, vključno s pritožbenimi stroški.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). O pritožbi je posledično odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.V tej zadevi je tožnica (upnik) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun št. ... z dne 31. 7. 2023) zaradi izterjave zneska 2.500,00 EUR s pripadki. Izvršilno sodišče je na podlagi predloga izdalo sklep o izvršbi z dne 25. 8. 2023, zoper katerega je toženka (dolžnik) dne 14. 9. 2023 podala obrazložen ugovor, zato je izvršilno sodišče dne 3. 10. 2023 razveljavilo sklep o izvršbi ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Razveljavitveni sklep z dne 3. 10. 2023 je bil skupaj z ugovorom toženke (dolžnika) vročen tožnici (upniku) 4. 10. 2023, tožnica (upnik) pa je istega dne izvršilnemu sodišču predložila delni umik predloga za izvršbo, ker je toženka po izdanem sklepu o izvršbi tožnici poravnala znesek 2.500,00 EUR.

7.Pritožnica neutemeljeno navaja, da je toženka s plačilom dolga v paricijskem roku po izdaji sklepa o izvršbi pripoznala svojo obveznost do tožnice. Obligacijski zakonik (OZ) v drugem odstavku 364. člena kot enega od (konkludentnih) načinov pripoznave obveznosti določa tudi plačilo. Plačilo pomeni nedvoumno pripoznavo dolga (do višine plačanega zneska), če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen, kot na primer, da se dolžnik s plačilom želi izogniti zamudnim obrestim in si pridržuje dokazati, da terjatev sicer ne obstoji. V tej zadevi je toženka (dolžnik) v ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer res navedla in izkazala, da je dne 13. 9. 2023 tožnici (upniku) plačala terjanih 2.500,00 EUR (glavnica), vendar je hkrati pojasnila, da je plačilo opravila le v izogib nastajanju nadaljnjih stroškov postopka, kot bistveno pa je v ugovoru zatrjevala, da tožnici ne dolguje ničesar oziroma da terjatev tožnice še ni zapadla v plačilo (pa tudi, da ima toženka do tožnice nasprotno terjatev v višini najmanj 134,00 EUR). Dolga do tožnice torej toženka kljub plačilu ni pripoznala.

8.Toženka (dolžnik) je zoper sklep o izvršbi v celoti in obrazloženo ugovarjala, zato je izvršilno sodišče ravnalo pravilno, ko je sklep razveljavilo. Pritožnica v pritožbi očita, da je izvršilno sodišče to storilo, ne da bi bila tožnici (upniku) pred tem dana možnost odgovora na ugovor toženke (dolžnika) oziroma ne da bi se tožnica (upnik) lahko seznanila z dejstvom, da je toženka (dolžnik) dolg poravnala. S tem očitkom pritožnica ne more uspeti, saj se ugovor dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ne vroča upniku v odgovor, ampak le v vednost (prim. prvi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 57. člen ZIZ). Izvršilno sodišče je zato ravnalo v skladu z zakonskimi določbami in tudi skladno s sodno prakso, ko je ugovor tožnici (upniku) vročilo v vednost šele skupaj z razveljavitvenim sklepom. Izvršilni postopek je tudi sicer že pravnomočno končan, zato nanj s pritožbo v tej zadevi ni več mogoče vplivati.

9.Pritožnica nadalje poudarja, da je tožnica "utesnila izvršbo" takoj, ko je toženka plačala svojo obveznost oziroma ko je bila tožnica obveščena o njeni izpolnitvi, do "utesnitve izvršbe" pa je prišlo še pred pozivom pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse. Drži, da je tožnica delni umik predloga za izvršbo (dejansko že tožbe) podala 4. 10. 2023, torej le dan po tem, ko je bila dne 3. 10. 2023 obveščena o toženkinem (dolžnikovem) plačilu, izvršenem 13. 9. 2023, in še preden je zadevo prejelo pravdno sodišče in tožnico pozvalo na doplačilo sodne takse. Vendar pa pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da tožnica sodne takse ni doplačala, ker zaradi izpolnitve toženke ni več imela pravnega interesa za pravdo, ter da bi moralo sodišče ob pravilni uporabi 158. člena ZPP pravdne stroške naložiti v plačilo toženki.

10.Po vložitvi obrazloženega ugovora toženke (dolžnika) zoper sklep o izvršbi, ki je vodil v razveljavitev sklepa, izvršilno sodišče ni več imelo pooblastila za (delno) ustavitev izvršilnega postopka, saj je z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi toženka (dolžnik) že spustila v obravnavanje glavne stvari in je obstajal spor med strankama, o katerem se odloča v pravdi. Izvršilno sodišče zato ni bilo več pristojno za postopanje s tožničinim delnim umikom predloga (zdaj tožbe) in je ravnalo pravilno, ko je zadevo odstopilo pravdnemu sodišču.

11.Ne drži pritožbena navedba, da zaradi plačila toženke tožnica ni več imela pravnega interesa za pravdo. Tožnica je namreč podala le delni umik predloga za izvršbo (dejansko tožbe), kar izhaja že iz naslova vloge, pa tudi iz njene vsebine, saj je tožnica izrecno navedla, da zaradi dolžnikovega plačila v višini 2.500,00 EUR za ta znesek utesnjuje izvršbo, vztraja pa pri plačilu preostanka dolga v znesku 164,20 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2023 dalje do plačila. Pravni interes za pravdo je torej tožnica očitno imela, saj je vztrajala pri vtoževanju zneska 164,20 EUR s pripadki.

12.Po odstopu zadeve v pravdo je sodišče prve stopnje tožnico s sklepom z dne 7. 11. 2023 pozvalo k dopolnitvi tožbe (prvi odstavek 108. člena ZPP) in ji s plačilnim nalogom naložilo doplačilo sodne takse za redni postopek, pri čemer jo je poučilo, da če taksa v 15 dnevnem roku ne bo plačana (in tožnica ne bo zaprosila za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je tožbo umaknila. Sklep in plačilni nalog sta bila tožnici vročena 8. 11. 2023, tožnica pa sodne takse ni plačala, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 4. 1. 2024 ustavilo postopek in stroške postopka toženke v znesku 267,99 EUR naložilo v plačilo tožnici. Odločitev o stroških je utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP.

13.Če se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nadaljuje pa po ugovoru kot pravdni postopek, mora tožeča stranka doplačati manjkajočo sodno takso takoj, ko se začne voditi pravdni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se namreč v tem primeru obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ), zanjo pa je treba doplačati manjkajočo sodno takso. Dodatna taksna obveznost za pravdni postopek je v tem primeru nastala, ko je spis prispel na pravdno sodišče. Če sodna taksa v roku iz plačilnega naloga ni (do)plačana, se vloga šteje za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP). V vmesnem času, do izteka roka, sodišče ne postopa, razen če ni predvideno drugače. Plačilo sodne takse je namreč procesna predpostavka oziroma predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1).

14.Čeprav je tožnica v svoji vlogi "delni umik predloga" izrazila interes za vodenje pravdnega postopka, nato ni doplačala sodne takse, ki ji jo je naložilo pravdno sodišče. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je prišlo do fikcije umika tožbe zaradi neplačila sodne takse (tretji odstavek 105.a člena ZPP) in postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).

15.Pritožnica neutemeljeno očita zmotno uporabo določbe 158. člena ZPP, na katero je sodišče prve stopnje oprlo odločitev o stroških postopka. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožnica je resda podala delni umik predloga za izvršbo (pravilno tožbe) še preden je zadevo prejelo pravdno sodišče in tožnico pozvalo na doplačilo sodne takse, vendar pa je šlo le za delni umik, s katerim je tožnica izrazila interes za vodenje pravdnega postopka glede neplačanega dela obveznosti, pravdi pa se je nato odrekla šele z neplačilom sodne takse. Predvsem pa je bistveno, da se pravdni postopek pred doplačilom sodne takse sploh še ni mogel začeti, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje z delnim umikom tožnice. Šele, ko bi tožnica doplačala sodno takso, bi sodišče prve stopnje delni umik tožbe vročilo toženki. Če bi se ta z delnim umikom strinjala, bi lahko prišlo do delne ustavitve postopka zaradi dejanskega delnega umika tožbe, skupaj s stroškovno posledico. V tej zadevi pa je bil postopek ustavljen zaradi fiktivnega umika tožbe kot posledice neplačila sodne takse (in ne zaradi dejanskega umika tožbe), zato je sodišče prve stopnje stroške postopka toženke pravilno naložilo v plačilo tožnici na podlagi 158. člena ZPP.

Zveza:

(1) Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.

(2) Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.

(3) Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 139/2006, s kasnejšimi spremembami.

(4) Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 2/2012, s kasnejšimi spremembami.

(5) Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 2/2012, s kasnejšimi spremembami.

(6) Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 2/2012, s kasnejšimi spremembami.

(7) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(8) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

16.Odločitev o tem, kdo nosi stroške postopka po umiku tožbe, je sodišče prve stopnje sprejelo ob pravilni uporabi materialnega prava, višine v plačilo naloženih stroškov pa pritožnica ne izpodbija. Ker tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje glede izpodbijane odločitve o stroških postopka (drugi odstavek izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR v roku 8 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP) od vročitve tega sklepa.

18.Pritožbeno sodišče je stroške pritožbenega postopka toženki odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT), upoštevaje vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku. Kot potrebne stroške je priznalo za sestavo odgovora na pritožbo priglašenih 150 točk (tar. št. 22/1 OT) in za materialne stroške 2 % od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT), kar je 3 točke, skupaj pa 153 točk. Ob vrednosti točke 0,60 EUR to znaša 91,80 EUR, povišano za 22 % DDV pa 112,00 EUR. Zamudnih obresti od pritožbenih stroškov toženka ni zahtevala.

-------------------------------

1VSL Sodba in sklep I Cp 1909/2022 z dne 1. 2. 2023.

2Gre za znesek kapitaliziranih zamudnih obresti.

3Naloži se sodna taksa za vložitev tožbe, znižana za znesek, ki je bil plačan že ob vložitvi predloga za izvršbo.

4Če tožnica plača samo sodno takso za predlog za izvršbo, ne doplača pa razlike do celotnega zneska sodne takse za tožbo, procesna predpostavka za meritorno odločanje pravdnega sodišča ni izpolnjena.

5Tožnica tudi ni zaprosila za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodnih taks.

6Določba ima sicer kljub umeščenosti v procesni zakon materialnopravni značaj. Glej Betetto v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 47.

7VSL Sklep II Cpg 732/2014 z dne 23. 4. 2014.

8Od vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi dalje se šteje, da se je toženka že spustila v obravnavanje glavne stvari, tožnica pa ne more več umakniti tožbe brez privolitve toženke (441. člen ZPP, prvi in drugi odstavek 188. člena ZPP). Glej tudi VSL Sklep II Cpg 732/2014 z dne 23. 4. 2014.

9Tako tudi VSL Sklep II Cpg 732/2014 z dne 23. 4. 2014.

10Kadar odvetnik za določeno opravilo priglasi nižjo točkovno postavko od dejanske, sodišče odmeri nagrado v višini priglašene postavke.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105a, 105a/3, 158, 158/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 57, 61, 61/1, 62, 62/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 364, 364/2 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.