Up-163/02 - 4

30. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A., d.d., Ž. - v stečaju, ki jo zastopata B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 6. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. - v stečaju zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 1252/2001 z dne 10. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2001/00267-6 z dne 21. 1. 2000 in pritožnikov (v izvršbi upnikov) predlog za izvršbo zavrnilo. Navedlo je, da je pogoj za uveljavitev zastavne pravice, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma strank po 251. c členu tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - v nadaljevanju ZIP) vknjižba zastavne pravice na nepremičnini, ki jo sodišče odredi s sklepom, ki ima po 251. d. členu ZIP učinek sklepa o zavarovanju. Sodišče je tak sklep izdalo, vendar je bil na pritožbo zastavitelja razveljavljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču, ki pa postopka še ni končalo. Zato po mnenju Višjega sodišča zastavna pravica na zastavljenih stvareh ni nastala.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) in navaja, da je zastavna pravica nastala že s sklenitvijo sporazuma, ki ima moč sodne poravnave, ne pa, kot naj bi zmotno odločilo pritožbeno sodišče, z izdajo sklepa o zavarovanju oziroma z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. V ustavni pritožbi se pritožnica sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 38/97 z dne 9. 4. 1998 (VS 03726), ki se nanaša na podoben primer, ko dolžnik in zastavitelj nista ena in ista oseba. Zaradi arbitrarnosti naj bi bila kršena tudi načela pravne in socialne države (2. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) bi šlo v primeru, če bi sodišče zakonu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, ali bi bila odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče šteti za arbitrarno. Za takšen primer pa ne gre. Neutemeljen je tudi pritožničin očitek, da je sodišče v drugih podobnih primerih odločilo drugače kot v konkretnem primeru, ker pritožnica tega ni z ničimer izkazala. Tudi sodba Vrhovnega sodišča, na katero se pritožnica opira, se na konkretni primer ne nanaša. Višje sodišče v Ljubljani je pritožničin predlog zavrnilo zato, ker zastavna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo (249. člen ZIP), ne pa zato, ker sta bila zastavitelj in dolžnik različni osebi.

5.Očitkov pritožnice o kršitvi načel pravne države (2. člen Ustave) tudi ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger