Jedro

Jamski dodatek in dodatek za nočno delo sta sestavni del plače, zato ju je potrebno upoštevati pri izgubi na zaslužku, do katere pride zaradi prerazporeditve delavca v posledici utrpljene poškodbe pri delu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (1. in 3. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 11.982,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih zneskov, določenih v izreku sodbe ter, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 69.778,00 SIT in sodne takse v znesku 1.640,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo, kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Tožena stranka je vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 353. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZDSS in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj postavljena izvedenka medicinske stroke ni mogla natančno ugotoviti oz. razmejiti, v kakšnem odstotku je poškodba pri delu vzrok za tožnikovo prerazporeditev na drugo delovno mesto, od česar je odvisna tudi tožnikova zahteva po plačilu materialne odškodnine zaradi zmanjšanega dohodka. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je zgolj tožnikova poškodba pri delu z dne 17.5.1988 100% vzrok za tožnikov nezmožnost opravljanje dela v jami. Iz izdelanega izvedeniškega mnenja je nemogoče sprejeti tak zaključek, kar potrjuje tudi mnenje invalidske komisije I. stopnje pri ZPIZ, ki je kot vzrok invalidnosti tožnika štelo poškodbo pri delu do 50% in tožnikovo bolezen do 50%. Zato je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, poleg tega pa tudi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je pravica do izplačila dodatka za nočno delo in do jamskega dodatka izključno vezana na dejansko opravljeno delo. Če iz kakršnegakoli vzroka delavec ne dela v jami ali ponoči in je odsoten s svojega delovnega mesta, vzrok za to ni važen, ni škode in tudi ne prikrajšanja, zato delavcu v takem primeru ne pripada jamski dodatek in tudi ne dodatek za nočno delo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja opraviti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, saj je le-to ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da je tožnikova poškodba na delu 100% vplivala na njegovo nezmožnost opravljanja dela v jami, zato je odločilo, da je tožnik v celoti upravičen do odškodnine zaradi izgube na zaslužku, upoštevajoč nočno delo in jamski dodatek. Sodišče prve stopnje je navedeno dokazno oceno sprejelo na podlagi zaslišanja sodne izvedenke prof. dr. A. S., ki pa ni pojasnila pomanjkljivega podanega pisnega izvedeniškega mnenja.

Izpovedala je, da tožnikova poškodba, ki jo je utrpel dne 17.5.1988, ne dovoljuje dela v jami. Ta izpovedba je sodišču prve stopnje sicer zadostovala za zaključek, da je poškodba pri delu tista, ki je povzročila tožnikovo prerazporeditev, vendar pa je po zaključku pritožbenega sodišča tak zaključek preuranjen, saj je ostalo nerazčiščeno dejansko stanje glede temeljnega in osnovnega vprašanja, zakaj tožnik opravlja drugo, slabše plačano delo izven jame oz. ali je tudi bolezen, ki ni povezana s poškodbo, vzrok za njegovo prerazporeditev.

Iz pismenega izvedeniškega mnenja z dne 22.1.1993 jasno izhaja, da sodna izvedenka, ki je po stroki specialistka klinične psihologije, sploh ni mogla odgovoriti na drugo vprašanje in sicer, ali je obololenje - tumor na mezofaringsu, ki je bil odstranjen leta 1988, kontraindicirano za delo v jami, oz. v kakšnem odstotku sta poškodba in obolenje vplivala na odločitev o tem, da tožnik ni več sposoben opravljati dela v jami. Dejstvo je, da gre za vprašanje vzročne zveze med posledicami poškodbe in boleznijo, kar je temeljni pogoj za priznanje odškodnine. Tega pa sodišče prve stopnje na podlagi dosedaj izvedenega dokaznega postopka ni moglo z gotovostjo ugotoviti, zato je zaključek, da je poškodba pri delu 100% vzrok za tožnikovo prerazporeditev, preuranjen. To velja zlasti še, če se upošteva mnenje invalidske komisije I. stopnje, ki se je jasno postavila na stališče, da je vzrok invalidnosti tožnikova bolezen 50%, poškodba pri delu pa 50%. Ker je ostalo nerazčiščeno vprašanje, ali je bilo obolenje - tumor tudi vzrok zato, da tožnik ni več opravljal dela v jami, kar je bistveno za utemeljenost tožbenega zahtevka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo iz navedenega pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 370. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje.

Ni pa utemeljena pritožbena navedba tožene stranke glede zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče soglaša z že zavzetim stališčem v razveljavitvenem sklepu opr.št. Sp 1029/91 z dne 25.7.1991, iz katerega izhaja, da je potrebno tovrstne dodatke, upoštevajoč obstoječo sodno prakso, priznati kot gmotno škodo, pri tem pa treba le upoštevati, da je z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati, da bi tak dodatek delavec prejemal tudi v prihodnje. Ta zadnji pogoj, ki je potreben za priznanje gmotne škode, v konkretnem primeru niti ni sporen. Da gre pri tovrstnih dodatkih za del plače, izhaja iz predloženega pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je veljal v spornem obdobju. Tako dodatek za nočno delo kot jamski dodatek sta bila uvrščena v IX. poglavje, ki ureja osebni dohodek v posebnih pogojih. Ker sta ta dva dodatka del osebnega dohodka in ne gre pri tovrstnih dodatkih za povračilo materialnih stroškov, ju je treba upoštevati v osnovi za izračun izgube na zaslužku pri odmeri gmotne odškodnine.

Tudi po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur.l. RS št. 40/97), ki sicer ne velja za obravnavano zadevo, se tovrstni dodatki upoštevajo kot plača. Po 43. členu citirane kolektivne pogodbe plačo delavca sestavljajo: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Kolektivne pogodbe dejavnosti oz. kolektivna pogodba delodajalca pa morajo določiti dodatke na osnovno plačo pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim. Tako tudi kolektivna pogodba premogovništva Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 44/96) med dodatke za posebne delovne pogoje uvršča jamski dodatek in dodatek za nočno delo kot sestavni del delavčeve plače. Ker jamski dodatek in dodatek za nočno delo tudi po citirani kolektivni pogodbi predstavljata del plače, ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da gre pri dodatku za nočno delo in jamskemu dodatku za neko obliko odškodnine.

Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede podane vzročne zveze med boleznijo in poškodbo na delu, kot razloga za tožnikovo prerazporeditev, kar pa je bistveno vprašanje za utemeljenost tožbenega zahtevka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroški temelji na določbi 3. točke 166. člena ZPP/77. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).