Jedro

Obveznost obračuna prometnega davka nastane, ko je opravljen promet. Promet pa je po 2. odstavku 26. člena ZPD opravljen, ko je blago izročeno.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 15.6.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 15.6.1993 zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 13.4.1993, s katero je bila zavržena njegova zahteva za vrnitev plačanega prometnega davka od prodaje rabljenega motornega vozila. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik 17.2.1993 sklenil kupoprodajno pogodbo s C.S. o prodaji osebnega avtomobila za 250.000,00 SIT. Pogodbo je 19.2.1993 predložil v odmero prometnega davka in ta je bil odmerjen v znesku 12.500,00 SIT. Tožnik pa je potem 30.3.1993 vložil prošnjo za vračilo plačanega davka, ker da je bila kupoprodajna pogodba razveljavljena. Tožena stranka ugotavlja, da je bil posel realiziran, ker da iz pogodbe izhaja, da je bil prevzem avtomobila opravljen takoj.

Tožnik v tožbi navaja, da je odmerjeni davek plačal, do realizacije pogodbe pa ni prišlo, saj je še vedno on lastnik avtomobila, ki je bil predmet kupoprodajne pogodbe. Meni, da bi tožena stranka morala upoštevati dejansko stanje, ne le določila pogodbe. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 26. člena zakona o prometnem davku (ZPD - Uradni list RS, št. 4/92) obveznost obračuna prometnega davka nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen promet proizvodov oziroma, ko je opravljena storitev. Izhajajoč iz te določbe in določbe 2. odstavka istega člena, ki določa, kdaj se šteje, da je promet proizvodov opravljen, sodišče zaključuje, da je promet opravljen, ko je blago izročeno. V obravnavanem primeru bi bil promet opravljen in bi nastala obveznost obračuna prometnega davka, ko bi tožnik izročil avtomobil kupcu. Tožnik pa zatrjuje, da avtomobila ni izročil. Če ga ni izročil, potem obveznost obračuna prometnega davka še ni nastala. Ali je tožnik avto izročil ali ne, pa se v upravnem postopku ni ugotavljalo. Upravna organa tožniku nista dala možnosti (135. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), da bi to dejstvo dokazoval. Tožnik sicer ne predlaga v tej smeri nobenih dokazov, vendar pa ga je upravni organ v postopku k temu dolžan pozvati.

Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).