Jedro

V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.

Izrek

Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Trbovljah.

Obrazložitev

Tožnik je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani vložil tožbo zoper sklep Občnega zbora Lovske družine (LD) A. o izvolitvi organov LD A. in sicer osem članskega upravnega odbora, tričlanskega nadzornega odbora in tričlanske disciplinske komisije z dvema namestnikoma. V tožbi navaja, da je v letu 2010 potekel mandat starešini (predsedniku) in vsem ostalim organom LD A. v skladu z veljavnimi Pravili in da so bili na občnem zboru 7. 3. 2010 vsi organi soglasno razrešeni. Sledile so volitve novih organov ter je bil tožnik soglasno izvoljen za predsednika volilne komisije. Kandidatna lista, ki jo je predložil ni šla na glasovanje, ker naj ne bi bila skladna s predhodnim sklepom članskega posveta, ki je sklenil, da vsi dosedanji organi LD A. ponovno kandidirajo še za en mandat. S tem je bila prekinjena več kot 50 letna tradicija načina izvedbe volitev organov LD A. Sodišču predlaga, da razveljavi volitve organov LD A. in slednji naloži sklic izrednega občnega zbora.

Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Zakon o društvih (ZDru-1, Uradni list RS, št. 61/06 in spremembe) daje pravico do sodnega varstva v 14. členu. Po navedeni določbi ima vsak član društva v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pravico pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom oziroma temeljnim ali drugim splošnim aktom društva, pri čemer ima enako pravico tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena. ZDru-1 kot predpostavko sodnega varstva predvideva le izčrpanje pravnih sredstev znotraj društva (2. odstavek 14. člena, v povezavi s 5. odstavkom 13. člena ZDru-1). Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-57/07-7 z dne 15. 10. 2008 (Uradni list RS, št. 102/08), ki je presodilo, da 14. člen ZDru-1 ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, izhaja, da nova ureditev določa sodno varstvo v primerih sporov iz civilnopravnih razmerij, tudi ko to na podlagi drugih predpisov ne bi bilo mogoče. V obravnavani zadevi gre za spor med članom društva in društvom v smislu 14. člena ZDru-1 in gre za „druga civilnopravna razmerja“ iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe), o katerih odloča pravdno sodišče, na katerega napotuje 14. člen ZDru-1, kar izhaja iz Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 45/95 in spremembe), ki v 1. odstavku 97. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča s splošno pristojnostjo. V 2. odstavku istega člena pa, da se sodna oblast na specializiranih sodiščih, med katero spada Upravno sodišče RS, izvajajo v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določeno. S tem je postavljena domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnosti, razen za zadeve, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.

V skladu s 1. odstavkom 19. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP, mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Ker v obravnavanem primeru po mnenju sodišča obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče. V konkretnem primeru je to stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah, ki mu bo Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot stvarno nepristojno sodišče po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v nadalje reševanje (23. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Pravni pouk temelji na določbi 82. člena ZUS-1.