Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pravdna dejanja lahko opravlja tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec je vložil vlogo sam, ob tem pa ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka in revizijo z dne 3. 1. 2022 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1902/2021 z dne 21. 12. 2021. 2. Zoper sklep se je pravočasno laično pritožil toženec, ki navaja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa več neresničnih navedb. Sojenje ni bilo pravično. Po njegovem prepričanju je revizija dovoljena, prav tako obnova, saj mu je sodišče izdalo plačilni nalog za sodno takso. Predlaga, da se zadeva dodeli sodnici A. A., katere sojenje je bilo preklicano, ker je sodila pravično.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP).

5. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se lahko po tretjem odstavku 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik, oz. lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP pravdna dejanja opravlja stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Toženec je vložil vlogo sam, ob tem pa ni zatrjeval da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da toženec ni navedel nobenega od zakonitih razlogov za obnovo postopka (čemur pritožba ne oporeka), kar je eden od pogojev za popolnost predloga za obnovo (drugi odstavek 397. člena ZPP). Vse to tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je predlog za obnovo postopka nedovoljen in tudi nepopoln, posledica česar pa je njegovo zavrženje (prvi odstavek 398. člena ZPP).

6. V zvezi z revizijo je sodišče prve stopnje, poleg tega, da je vlogo vložil toženec sam, ugotovilo, da jo je vložil na sodišče prve stopnje (čeprav drugi odstavek 367.b člena ZPP določa, da se predlog za dopustitev revizije vloži na Vrhovno sodišče RS) in da vlogi ni priložil listin, ki jih 367.b člen ZPP določa kot obvezne priloge predloga za dopustitev revizije. Tudi tem ugotovitvam pritožba ne oporeka. Na podlagi takih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno kot nedovoljeno in nepopolno zavrglo tudi revizijo oz. predlog za dopustitev le-te.

7. Pritožnik ne pojasni, katere so navedbe iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, za katere meni, da so neresnične, zato te pritožbene trditve ni mogoče preizkusiti. Prav tako ne pojasni zakaj bi bilo sojenje nepravično. Na njegove trditve o dovoljenosti revizije in obnove pa je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Ko pritožba omenja plačilo sodne takse za obe zavrženi vlogi, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je plačilo sodne takse prva procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za obravnavanje vloge, njena izpolnitev pa še ne pomeni, da se bo o vlogi tudi meritorno odločalo. Neplačilo sodne takse bi samo pomenilo, da bi se vloga štela za umaknjeno. Šele po plačilu sodne takse pa se je presojal obstoj ostalih procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za meritorno odločanje.

8. V zvezi z dodelitvijo spisa konkretni sodnici je treba pojasniti, da se spisi dodeljujejo v skladu z letnim razporedom dela, mimo tega spisa ni mogoče dodeliti drugemu sodniku oz. sodnici.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.