Jedro

V primeru ugovora pasivne legitimacije gre za materialnopravno vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Če je tovrstni ugovor utemeljen, se tožba ne zavrže, marveč se tožbeni zahtevek zavrne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo za plačilo uporabnine (I. točka izreka) in odločilo, da tožniki nosijo svoje stroške pravdnega postopka (II. točka izreka). Zahtevek za povračilo stroškov postopka odvetnice C. C. pa je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedič po pokojnem A. A., B. A., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbo zavrne in spremeni sklep o stroških tako, da vse pravdne stroške toženca in njegovih dedičev nosijo tožniki oziroma njihovi dediči. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Poudarja, da ima kljub zavrženju tožbe pravni interes za pritožbeni postopek, ker ga zavrženje ne varuje pred ponovno vložitvijo tožbe. Razlogov za zavrženje tožbe ni, obstojijo pa razlogi za zavrnitev. Smrt toženca je privedla do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pritožnik je postal v trenutku smrti toženca stranka v tem postopku pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal. Tožniki na prvi stopnji niso uspeli, zato bi jim moralo sodišče v plačilo naložiti tudi pravdne stroške toženca. Izpostavlja, da mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti - v tem primeru na obstoj stranke. Zapis, da toženec nima pravnih naslednikov, je nepravilen.

3. Pritožba je bila vročena tožnikom, ki pa se nanjo niso odzvali.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbo za uporabnino zavrglo, ker je ugotovilo, da toženec, ki je tekom postopka umrl, nima pravnih naslednikov. Svojo odločitev je oprlo na določbo petega odstavka 81. člena ZPP in zaključilo, da neobstoj toženca predstavlja pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnjo pravdo.

6. Takšno razlogovanje prvega sodišča pa je zmotno. Iz predložene listinske dokumentacije ter teka postopka jasno izhaja, da ima pokojni toženec A. A. pravne naslednike - sina in vnukinjo. To pomeni, da procesna legitimacija v obravnavanem postopku obstaja; postavlja pa se vprašanje obstoja pasivne legitimacije. To vprašanje je treba razrešiti v povezavi z določbo 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Pravni nasledniki (dediči) po prvem odstavku 142. člena ZD odgovarjajo za morebitne dolgove zapustnika (v tem primeru za plačilo uporabnine) le do višine podedovanega premoženja. Predmetne določbe pa sodišče prve stopnje - zaradi zmotnega stališča o neobstoju pravnih naslednikov po pokojnem tožencu - ni uporabilo in zadeve ni vsebinsko obravnavalo. V primeru ugovora pasivne legitimacije gre za materialnopravno vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Če je tovrstni ugovor utemeljen, pa se tožba ne zavrže, marveč se tožbeni zahtevek zavrne.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti sojenje o utemeljenosti zahtevka in pri tem upoštevati določbo 142. člena ZD ter tako vsebinsko odločiti o tožbenem zahtevku.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.