Jedro

Tožena stranka je ugotovila, da je bila tožniku dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč, da je bilo z odločbo z dne 10. 3. 2010 ugotovljeno, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč tožniku neupravičeno odobrena in da je bilo tožnikovi odvetnici iz sredstev, ki so namenjena za brezplačno pravno pomoč, plačano skupno 222,00 EUR. Tožnik je bil pozvan, da poda predlog pisnega dogovora o načinu vračila zneska oziroma predlog za obročno povračilo dolžnega zneska, kar je tudi storil. Tožena stranka je njegovemu predlogu sledila tako glede števila obrokov kot tudi glede višine posameznih obrokov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo naložila tožniku, da je dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 222,00 EUR v štirih zaporednih mesečnih obrokih, določila mu je višino posameznega obroka ter zapadlost v plačilo vsakega posameznega obroka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila tožniku dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na naroku za zaslišanje osumljenca dne 25. 2. 2010 v kazensko preiskovalni zadevi opr. št. I Kpr 5078/2010, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Nadalje je bilo z odločbo opr. št. Bpp 118/2010 z dne 10. 3. 2010 ugotovljeno, da je bila citirana nujna brezplačna pravna pomoč tožniku neupravičeno odobrena. Tožena stranka je tožnikovi odvetnici iz sredstev, ki so namenjena za brezplačno pravno pomoč, plačala skupno 222,00 EUR. Tožena stranka je tožnika obvestila o njegovi obveznosti povračila stroškov brezplačne pravne pomoči ter ga pozvala, da skladno s 4. odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP) poda predlog pisnega dogovora o načinu vračila zneska oziroma predlog za obročno povračilo dolžnega zneska, pri čemer naj navede, v koliko mesečnih obrokih predlaga povračilo dolžnega zneska. Tožnik je podal predlog za obročno povračilo dolžnega zneska v štirih obrokih, prvega v višini 70,00 EUR, drugega v višini 52,00 EUR in ostala dva v višini 50,00 EUR. Glede na to, da je nezaposlen in da je denarna socialna pomoč njegov edini dohodek, je tožena stranka sledila njegovemu predlogu in upoštevaje njegovo premoženjsko stanje in socialni položaj odločila tako, kot je navedeno v izreku odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je prvi obrok sicer plačal, vendar pa s preostankom socialne pomoči ne zmore živeti in se je zato odločil za tožbo. Nadalje navaja, da je tožena stranka nepravilno uporabila člene 40, 41, 42 in 43 ZBPP in da je kršila ustavno načelo o socialni državi. Ker nima nič, razen mesečne socialne pomoči, ga taka napadena odločba doleti kot pretirana kazen. S preostankom denarja, če bi plačal po odločenem, ne more preživeti. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ga oprosti plačila sodnih taks.

V navedeni zadevi je tožnik predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se odložila izvršitev izpodbijane odločbe, vendar je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe s pravnomočnim sklepom opr. št. I U 661/2010-7 z dne 26. 5. 2010 zavrnilo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in argumentih za izdajo odločbe in navaja, da je bilo z njeno odločbo opr. št. Bpp 118/2010 z dne 10. 3. 2010 ugotovljeno, da je bila tožniku nujna brezplačna pravna pomoč neupravičeno odobrena. Ta odločba je postala tudi pravnomočna. Tožnik je bil pozvan, da sam posreduje predlog pisnega dogovora o načinu vračila zneskov v višini 222,00 EUR oziroma poda predlog za obročno plačilo dolžnega zneska. Tožnik je predlagal povračilo v štirih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer mu je tožena stranka sledila. Sledila je tudi predlogu glede višine posameznih obrokov. Torej so nerazumne njegove navedbe, da je tožena stranka nepravilno uporabila člene 40, 41, 42 in 43 ZBPP in da je kršila ustavno načelo o socialni državi. Tožnik ni vložil tožbe zoper odločbo, s katero je bilo odločeno, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč neupravičeno odobrena. Izpodbijana odločba pa je le posledica odločitve v citirani odločbi. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 43. členu med drugim določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije. O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči. Pristojni organ za BPP in upravičenec lahko na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podani pogoji za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožniku naložila povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila tožniku dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč, da je bilo z odločbo opr. št. Bpp 118/2010 z dne 10. 3. 2010 ugotovljeno, da je bila citirana nujna brezplačna pravna pomoč tožniku neupravičeno odobrena in da je bilo tožnikovi odvetnici iz sredstev, ki so namenjena za brezplačno pravno pomoč, plačano skupno 222,00 EUR. Tožnik je bil pozvan, da poda predlog pisnega dogovora o načinu vračila zneska oziroma predlog za obročno povračilo dolžnega zneska, pri čemer naj navede, v koliko mesečnih obrokih predlaga povračilo dolžnega zneska, pri čemer je tožena stranka tožnikovemu predlogu sledila.

Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da naj tožnik ne bi mogel s preostankom socialne pomoči živeti, če bi plačal naložene obroke vrnitve brezplačne pravne pomoči in da naj bi bilo kršeno ustavno načelo o socialni državi. Četrti odstavek 43. člena ZBPP določa, da se pri načinu vračila upošteva tudi socialni položaj upravičenca, pri čemer sodišče ugotavlja, da ga je tožena stranka upoštevala s tem, da ga je pozvala, naj sam predlaga način vračila sredstev, nato pa je sledila njegovemu predlogu. Tožbene navedbe o tem, da naj bi bili kršeni 40., 41., 42. in 43 člen ZBPP, pa niso konkretizirane. Pri tem sodišče ugotavlja, da se 40. člen ne nanaša na obravnavano zadevo, saj se ta člen nanaša na ravnanje z napotnico. 41. in 42. člen ZBPP določata, da mora upravičenec ves čas izpolnjevati pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči in da se lahko ugotovi tudi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, vendar pa tudi to ni predmet tega postopka, saj je bilo o tem že odločeno, in sicer s pravnomočno odločbo št. Bpp 118/2010-26 z dne 10. 3. 2010. Za izpodbijano odločbo je relevanten le 43. člen ZBPP, glede katerega pa tožnik ne navaja konkretno, v čem naj bi bil kršen.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, torej je plačila taks oproščen že na podlagi samega zakona.