- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep II Ip 79/2009
ECLI:SI:VSKP:2009:II.IP.79.2009 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice in ki niti nima pravnega interesa za tako pritožbo, je ta nedovoljena.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik pritožbe, ki sta jo vložila dolžnica in tretji zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega.
Zoper ta sklep se je pritožil upnik S.U. po svoji pooblaščenki. Navaja, da se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi moralo sodišče najprej rešiti ugovore tretjega ter s tem povezane odgovore tretjega upnika z dne 10.1.2008 ter odločiti o priglašenih stroških postopka, ne pa odgovarjati zgolj na vloge tretjega kot da drugih udeležencev oziroma njihovih vlog v postopku sploh ni. Drugi upnik se ne more znebiti vtisa, da se v predmetnem postopku iščejo poti, da se izvršba sploh ne bi realizirala.
Pritožba ni dovoljena.
Po določilih 334. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določilo 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo vse dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Umik pritožbe se ne more preklicati.
Umik pritožbe je enostranska, na sodišče naslovljena izjava pritožnika, da preklicuje svojo prošnjo za pravno varstvo, ki ga je zahteval s pritožbo. Izjava o umiku učinkuje, ne da bi jo bilo treba nasprotniku vzeti na znanje in brez sodelovanja sodišča. S sklepom, ki ga sodišče v zvezi s tako izjavo izda le ugotovi navedeno dejstvo. Učinek umika je v izgubi vloženega pravnega sredstva. Zoper tako odločbo pa po prepričanju pritožbenega sodišča pritožnik nima pravice do pritožbe. Ta pravica bi glede na naravo sklepa šla zgolj osebam na katere se neposredno nanaša, to pa sta v konkretnem primeru le dolžnik in tretji.
Pravica do pritožbe torej v takem primeru upniku U.S. sploh ne gre, pri čemer tudi ni razvidno, kakšen pravni interes bi sploh lahko imel pritožnik za izpodbijanje predmetnega sklepa. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice in ki niti nima pravnega interesa za tako pritožbo, je ta nedovoljena. Glede na tako ugotovitev jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).