Up-57/97

28.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. B. iz D., H. na seji senata dne 28.5.1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba D. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 59/95 z dne 13.11.1996, v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Šmarju pri Jelšah, št. P 185/93 z dne 9.5.1994 in sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 745/94 z dne 21.9.1994, se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku so sodišča pritožniku (tedaj tožniku) prisodila 9 milijonov tolarjev odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v zvezi z zelo hudimi poškodbami, ki jih je utrpel v prometni nesreči, za katero je odgovoren toženec. V ustavni pritožbi zoper revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča pritožnik navaja, da je prisojena odškodnina prenizka in ne ustreza izjemno hudim trajnim posledicam škodnega dogodka za njegovo življenje in zdravje. Zatrjuje kršitev pravice do življenja in zdravja po 17. členu Ustave. Sklicuje se tudi na 13. člen Ustave glede pravic tujcev in smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, saj navaja, da bi mu bila v državah Evropske Unije prisojena neprimerno višja odškodnina, kot državljanu Hrvaške pa bi mu bila višja odškodnina dosojena tudi na Hrvaškem.

2.Kršitev pritožnikove pravice do življenja in zdravja po 17. členu Ustave se nanaša na sam škodni dogodek, ni pa mogoče ugotoviti, da bi to pravico prekršilo tudi Vrhovno sodišče z izdajo izpodbijane sodbe. Res je sicer tudi civilno odškodninsko pravo namenjeno zagotavljanju pravnega varstva človekovih pravic, vendar pritožnik ne izkaže nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sodišča v pravdnem postopku tega namena niso upoštevala. Pritožnik z navajanjem, da je prisojena odškodnina prenizka, zgolj oporeka pravilnosti materialnopravne presoje sodišč glede odmere pravične odškodnine za ugotovljeno nepremoženjsko škodo. Vendar Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ni pristojno presojati, ali je bilo v izpodbijanih sodnih odločbah dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS)

3.Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ob tako omejeni pristojnosti Ustavnega sodišča pri odločanju o ustavni pritožbi bi se z vidika pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave utegnile kot relevantne izkazati zgolj pritožnikove navedbe o primerjavi višine prisojene odškodnine z višinami odškodnin v drugih primerih. Za kršitev omenjene pravice bi namreč lahko šlo v primeru, če bi sodišče samovoljno odločilo drugače, kot sicer redno odločajo sodišča v Republiki SLoveniji v podobnih primerih. Tega pa pritožnik ne izkaže in tudi po vudenju Ustavnega sodišča ni mogoče ugotoviti, da je bila pritožniku prisojena diskriminatorno nizka odškodnina, saj je predvsem potrebno upoštevati, da se prisojena odškodnina nanaša samo na eno vrsto nepremoženjske škode (duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti), medtem ko se z izpodbijano odločbo ni odločalo o odškodnini za ostale vrste nepremoženjske škode in za premoženjsko škodo. Ni tudi mogoče ugotoviti, da bi šlo za kršitev prepovedi diskriminacije glede na državljanstvo po 14. členu v zvezi s 13. členom Ustave, saj pritožnik ne izkaže, da sodišča oškodovance, ki so slovenski državljani, obravnavajo drugače. Pritožnikovih navedb o tem, kako bi v podobnih primerih odločala sodišča v drugih državah, pa ni mogoče upoštevati, saj se ustavna pravica do enakega varstva pravic v postopku nanaša na obravnavanje v postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen. Predsednik senata

mag. Janez Snoj