Jedro

V primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in se izrek sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi: ″I. Sklep o izvršbi opr. št.: VL 29737/2020 z dne 7. 5. 2020 se razveljavi.

II. O zahtevku in stroških se bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah.‶

II. Pritožba dolžnice se zavrne.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št.: VL 29737/2020 z dne 7. 5. 2020 in predlog za izvršbo zavrglo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil upnik. Pritožuje se iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje izvršilnega postopka, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pritožbe.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tudi dolžnica iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja iter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbe.

4. Bistvene pritožbene navedbe upnika in dolžnice bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

5. Obe stranki sta na pravilno vročeno pritožbo nasprotne stranke odgovorili. Dolžnica ob tem priglaša še stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba upnika je utemeljena, pritožba dolžnice pa ni utemeljena.

7. Sodišče druge stopnje je preizkušalo izpodbijani sklep v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

8. V predmetni zadevi se je sodišče prve stopnje na dolžničin ugovor, da v Republiki Sloveniji nima začasnega in stalnega bivališča, izreklo za nepristojno. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je pri presoji pristojnosti slovenskega sodišča v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine potrebno upoštevati dvojno naravo sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za kombiniran postopek,1 pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana. Zato se v zvezi z vprašanjem mednarodne pristojnosti odloča na isti način, kot če bi šlo za tožbo in odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

9. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je glede na predlagani predmet izvršbe pristojnost sodišča za vodenje postopka podana, ni pa podana pristojnost slovenskega sodišča za izdajo plačilnega naloga, saj dolžnica nima stalnega prebivališča v Sloveniji, niti – glede na podatke, ki izhajajo iz predloga za izvršbo in opisa verodostojnih listin – ni podana katera izmed drugih pristojnosti. Posledično se je po določbi prvega odstavka 28. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba Bruselj I bis) in tretjem odstavku 18. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, izreklo za nepristojno, razveljavilo sklep o izvršbi in upnikov predlog za izvršbo zavrglo.

10. Upnik takšnemu zaključku sodišča prve stopnje nasprotuje in v pritožbi navaja, da je dolžnica etažna lastnica posameznega dela stavbe št. 1 na naslovu S., Rogaška Slatina, t. j. v stavbi št. 19.. k. o. R, sam pa je upravnik navedene stavbe na podlagi sklenjene Pogodbe o upravljanju upravniških storitev z dne 1. 4. 2019. Tako je z dolžnico v pogodbenem razmerju v skladu z navedeno pogodbo in za njo izpopolnjuje pogodbene obveznosti, med drugim upravljanje navedene stavbe. Ob tem zatrjuje, da je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po prvem odstavku 7. člena Uredbe Bruselj I bis.

11. Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ureja 62. člen ZIZ. V primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče: - če je ugovor obrazložen,2 razveljavi sklep o izvršbi in odloči, da naj se nato postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem, - če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen, ga s sklepom zavrne ali zavrže. 12. Procesna situacija, kot izhaja iz izreka sodišča prve stopnje v ZIZ ni urejena. Vendar pa v civilnih in gospodarskih zadevah z mednarodnim elementom, med katere sodi tudi predmetna izvršilna zadeva, veljajo tudi enotna pravila o mednarodni pristojnosti ter medsebojnem priznanju in izvršitvi sodnih odločb. Temeljni akt na tem področju pa je – kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje – Uredba Bruselj I bis, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah (81. člen). Temeljna navezna okoliščina za določitev splošne pristojnosti je prebivališče toženca (v danem primeru dolžnice) oziroma njegov sedež. Uredba Bruselj I bis pa v prvem odstavku 5. člena določa tudi, da so osebe, ki imajo prebivališče v eni izmed držav članic EU, lahko tožene tudi pred sodišči drugih držav članic EU na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 (t. i. posebne ali izbirne pristojnosti).

13. Upnik utemeljeno opozarja, da je v danem primeru podana pristojnost slovenskega sodišča po prvem odstavku 7. člena Uredbe Bruselj I bis, v skladu s katerim je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici, tožena v drugi državi članici, in sicer v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti.3

14. Sodišče prve stopnje se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sicer lahko izreče za nepristojno in upnikov predlog za izvršbo zavrže. Vendar lahko to stori samo v primeru kadar je katero izmed sodišč držav članic EU izključno pristojno za odločanje o sporu (24. člen Uredbe Bruselj I bis), na kar mora v skladu s 27. členom Uredbe Bruselj I bis paziti že po uradni dolžnosti.4 Na dolžnikov ugovor pa se lahko izreče za (mednarodno) nepristojno in predlog za izvršbo zavrže v primeru sklenjena dogovora o pristojnosti (25. člen Uredbe Bruselj I bis),5 saj ta izključuje splošno pristojnost po prvem odstavku 7. člena Uredbe Bruselj I bis. V vseh ostalih primerih mora sodišče prve stopnje v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ravnati v skladu z 62. členom ZIZ. Dokazno breme o obstoju razlogov za določitev izbirne pristojnosti je sicer na upniku,6 vendar je pri tem potrebno upoštevati, da upniku verodostojne listine na podlagi katere zahteva izvršbo, po petem odstavku 41. člena ZIZ, niti ni treba priložiti, temveč jo mora v predlogu za izvršbo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve, niti mu ni omogočena predložitev pogodbe, ki je v tem primeru podlaga za določitev krajevne pristojnosti sodišča tudi po nacionalnih pravilih. Zato v tovrstnih primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v tej zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja7 – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.

15. Sodišče druge stopnje je posledično upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa ob upoštevanju 15. člena ZIZ s smiselno uporabo določb ZPP. Po drugem odstavku 17. člena ZPP sodišče pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. 51. člen ZPP določa, da če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora. Ker je kraj izpolnitve obveznosti glede na upnikove navedbe v Rogaški Slatini, je zato krajevno pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

16. Taka odločitev ne pomeni, da bo navedeno sodišče v pravdnem postopku tudi dejansko odločalo. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost (t. j. tudi pristojnost slovenskega sodišča). V kolikor bo zadevno sodišče tekom postopka ugotovilo, da za odločitev o sporu ni mednarodno pristojno sodišče Republike Slovenije, se bo po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno, razveljavilo opravljena pravdna dejanja in zavrglo tožbo (tretji odstavek 18. člena ZPP).

17. S tem je sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe v zvezi z vprašanjem obstoja slovenske jurisdikcije (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Preostale pritožbene navedbe se namreč nanašajo na sam temelj spornega pravnega razmerja, o katerem bo sodišče morebiti odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku.

18. Dolžnica je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo in pri tem utemeljeno navajala, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrglo, o priglašenih stroških ugovornega postopka pa ni odločilo. Vendar, ker je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se bo zahtevku in stroških odločalo v pravnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, se bodo vsi stroški, ki so nastali v tem v izvršilnem postopku, obravnavali kot stroški pravdnega postopka in bodo odvisni od končnega uspeha v pravdi. Posledično je sodišče druge stopnje moralo pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Obrazložitev v prejšnji točki velja tudi glede stroškov tega pritožbenega postopka, zato se odločitev o le-teh, pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku (tretji odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

1 T. j. postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe. 2 V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ je ugovor obrazložen, če dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze zanje. 3 Pri čemer se v ta namen – če ni drugače dogovorjeno – šteje, da je v primeru opravljanja storitev, kraj izpolnitve v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. 4 Izključna pristojnost namreč izpodrine vse ostale pristojnosti. 5 V kolikor dogovor o pristojnosti izpolnjuje formalne zahteve po 25. členu Uredbe Bruselj. 6 Glej tudi Martina Repas, Vesna Rijavec, Rajko Knez [in drugi], Mednarodno zasebno pravo EU, Uradni list RS, Ljubljana 2018, stran 87. 7 Upnik v pritožbi ne zatrjuje, da je ugovor neobrazložen.